Kje se je zataknilo, da ste v zadnjih dveh letih krepko rezultatsko nazadovali?
Veliko je razlogov in o njih bi lahko na dolgo in široko razpredala. Nekatere stvari bom v dobro vseh raje zadržala zase. Dejstvo je, da sem pri tehniki zašla na kriva pota. Žal pa tudi v zadnjih dveh sezonah v novih ekipah nisem začutila prave energije. Sem oseba, ki potrebuje okolje, v katerem se počuti dobro. Potem ko smo dolgo uspešno sodelovali s Sergejem Poljšakom, se v zadnjih dveh sezonah nisem več znašla. Dodatna oteževalna okoliščina je bila, da je športno pot končala Tina Robnik, s katero sva bili zelo povezani.
Drži, da ste se v minuli sezoni spogledovali tudi s koncem športne poti?
Drži, tudi takšne misli so mi rojile po glavi. Po koncu tekmovalne sezone sem potrebovala več časa, da sem znova našla pravo energijo in začutila motivacijo. Če se izrazim drugače, sem v svoji glavi naredila »reset« in se vrnila na začetek, ko sem napredovala in dosegala vrhunske rezultate. V okolju, v katerem sem se znašla po koncu zadnje zime, se nisem počutila več dobro. Nisem bila več prava Ana, nasmejana, pozitivna in vesela. Zato je bilo zame zelo pomembno, da znova najdem ekipo, v kateri se bom počutila dobro in v kateri se bom lahko osredotočala le na smučanje. Le v takšnem okolju lahko športnik pokaže svoje najboljše predstave na treningih in tekmah. Verjamem, da sem na pravi poti.
Kaj je pripeljalo do sodelovanja z Alešem Valentijem?
Vesela sem, da lahko na vaše vprašanje odgovorim, da smo novega trenerja v ekipi izbrali v sodelovanju z vodstvom panoge za alpsko smučanje. V mislih smo imeli nekaj trenerjev, s katerimi se nismo vsi strinjali, ko pa se je pojavilo ime Aleš Valenti, smo si hitro segli v roke. Obe z Nejo sva čutili pozitivno energijo, v nadaljevanju pa je pri dogovorih v ospredje stopil alpski del Smučarske zveze Slovenije. Dober občutek je, da sva imeli pri izbiri besedo tekmovalki, hkrati pa mislim, da je takšen način tudi edini pravilen.
Kako lahko opišete prve tedne sodelovanja z novim trenerjem?
Za zdaj sodelujeva zelo dobro. V mojih dveh najboljših sezonah v svetovnem pokalu je bil Aleš pomočnik glavnega trenerja, tako da ve, kako funkcioniram, ko stvari tečejo tako, kot morajo. Na začetku mi je prisluhnil, ko sem mu zaupala stvari, ki si jih želim na snegu in sem jih pogrešala. Kasneje je dodal svoje mnenje in sva se usklajevala. Skupaj sva torej naredila načrt, kako spet priti do želene ravni smučanja. Ena mojih glavnih želja je, da bi bila komunikacija v ekipi dobra, da bi si stvari povedali sproti v obraz, saj smo v preteklosti večkrat brez potrebe kaj zamolčali, kasneje pa so zato nastajali spori.
Kako težko se je pri 32 letih
pripraviti na novo sezono?
Nedvomno težje kot denimo pred desetimi leti. Po drugi strani je najpomembnejše, da nisem poškodovana. Niti ne čutim kakšne večje bolečine, tako da lahko treniram, kot si želim. Zavedam se, da je to moja velika prednost. Je pa dejstvo, da se leta seštevajo, da se je naporno vsako leto prignati do maksimuma. A ko imaš pred seboj cilj in veš, zakaj to počneš, je precej lažje.
Krepko ste si poslabšali startno izhodišče. Verjamete, da se lahko v slalomu in veleslalomu znova prebijete med najboljših 15, morda celo sedem?
Res imam slabše startno izhodišče, a spet ne tako slabo, da mi ne bi omogočalo hitrega napredka. Vsekakor verjamem, da se lahko priključim najboljšim alpskim smučarkam. Če tega ne bi verjela, ne bi nadaljevala športne poti. V prvi fazi se bom nadejala uvrstitve okrog 15. mesta, v drugi pa boljših. Poznam pot, saj sem bila nekoč že članica elitne sedmerice.
Kakšni bodo vaši cilji na olimpijskih igrah?
Res, da sem že tekmovala na dvojih olimpijskih igrah, a pravega vzdušja za zdaj še nisem občutila. V Pjongčangu alpski šport ni doma, druge igre v Pekingu pa so bile posebne in zaradi svetovne zdravstvene krize zelo omejene. Zato se zelo veselim iger v Cortini d'Ampezzo, kjer sem že tekmovala na svetovnem prvenstvu. Podpret me bodo prišli družinski člani in prijatelji, kar vsakemu športniku zelo veliko pomeni. Moram pa priznati, da je moj fokus trenutno usmerjen na tekme pred olimpijskimi igrami, saj me čaka veliko dela, da bom na olimpijsko prizorišče pripotovala z dobro startno številko. Le v tem primeru bom lahko napadla vrhunsko uvrstitev.
Kako ste se na zadnjih treningih v Saas-Feeju spoprijateljili z novo opremo?
Vsaj proizvajalec smučarske opreme vsako leto poskrbi za določene nadgradnje. Tako dela tudi moj opremljevalec Salomon, s katerim smo imele tekmovalke v prejšnji sezoni nekaj težav. Prvi zavoji z novo opremo so zelo spodbudni. To sta potrdila tudi oba trenerja.
Kdo bodo po vašem mnenju favoritinje zime v obeh tehničnih disciplinah, v katerih tekmujete?
V slalomu Mikaela Shiffrin, Camille Rast in Zrinka Ljutić, v veleslalomu pa Lara Gut, Alice Robinson in, upam, tudi Federica Brignone, ki ji od srca želim, da se po hudem padcu na državnem prvenstvu vrne med najboljše alpske smučarke.
