Klemen Kosi: Z mnenji laikov se ne obremenjujem

Klemen Kosi bi moral prvič v Beaver Creeku nastopiti včeraj na superveleslalomu. A jo je organizatorjem zagodlo vreme, tako da so zaradi močnega vetra preizkušnjo odpovedali. Izpeljali naj bi jo danes, ko naj bi na prizorišče prišla toplejša fronta iz Kalifornije, ki naj bi s seboj prinesla tudi stabilnejše in lepše vreme na visoki nadmorski višini alpskih smučarskih preizkušenj v Koloradu.

Da bo svetila polna luna. Malce sem se pošalil, kar rad počnem... Bom sedaj resen. Boril se bom po najboljših močeh. Počutim se kot David proti Goljatu. Naj ob tej priložnosti povem še eno anekdoto, ki mi vliva upanje in optimizem. Nogometni klub Maribor se je v tej sezoni s podobnimi obeti, kot se bom jaz v Beaver Creeku, boril proti Chelseaju. Izkazalo se je, da so bili na koncu Londončani celo bolj zadovoljni z osvojeno točko kot Mariborčani. Svoje priložnosti bom skušal v Beaver Creeku čim bolje izkoristiti in dati od sebe svoj maksimum. Dodatno motivacijo mi vliva dejstvo, da zastopam Slovenijo, da sem oblečen v slovenske barve. Borim se za dva milijona ljudi. Med njimi je veliko nekdanjih alpskih smučarskih asov, ki sem jih opazoval v galeriji v prostorih Smučarske zveze Slovenije. Moram priznati, da me je prešinilo, da nihče med njimi na svetovnem prvenstvu nikoli ni osvojil zlate kolajne. Med moškimi, seveda.

Etapnih ciljev sem imel v preteklosti že veliko in jih bom imel tudi v prihodnosti. Zavedam se, da bom nosil veliko bremen in odgovornosti, ki jih bom znal sprejeti. Le na takšen način lahko dosežem najvišje uvrstitve, ki me zanimajo.

Z mnenji laikov in kritikami, ki nimajo strokovne podlage, se ne obremenjujem. Po vsaki tekmi, naj mi uspe ali ne, naredim analizo. Vedno težim k temu, da bi se izboljšal. Na svojem prvem svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Schladmingu sem dosegel dober rezultat, ko sem bil v superkombinaciji dvanajsti. Želim si izboljšati to uvrstitev. Osebni cilji so morda še višji. Najpomembnejše se mi zdi, da se čutim sposobnega, da lahko posegam po dobrih uvrstitvah.

Pri meni nikoli ne poteka vse po začrtani poti. Za vsako sezono imam sproti zastavljene cilje. Na svoji športni poti sem doživel nekaj sezon, ko sem bil zelo oddaljen od začrtanih ciljev. V letošnji sezoni me veseli, da sem že do svetovnega prvenstva realiziral skoraj vse cilje. In to mi daje dodatni elan in motiv.

Dejstvo je, da svetovno prvenstvo poteka na drugem koncu sveta. Da tekmujemo v razmerah, ki so glede na geografsko lego, v kateri živimo, drugačne. Dejstvo pa je tudi, da sem vse proge v hitrih disciplinah po vsem svetu že odpeljal, vključno z Beaver Creekom. Pridobivam izkušnje, ki jih imam sicer precej manj od starejših tekmovalcev. Osebno mi bolj ustrezajo trše površine.

Naredil bom vse, da se uvrstim v Meribel. Toda trenutno s takšnimi mislimi ne bom izgubljal energije. Vse misli bom usmeril k nastopom za naslove svetovnih prvakov.

Vsekakor. Ne gleda le mene, temveč tudi vse druge. Ker vem, da dajem vse od sebe, sem sam pri sebi umirjen. Bog bo določil, kaj bo to pomenilo. Jaz se bom trudil, da bo šlo vse skupaj v mojo smer. Kako mi bo usojeno, bo pokazal čas.

To značko imam že nekaj časa. Ves čas jo prestavljam z ene majice na drugo. Z nošenjem značke kažem ponos do našega kluba, ki je dosegel odlične uvrstitve. Tudi sam si želim dosegati takšne uspehe na najvišji ravni tekmovanja.

Reprezentanca in klub sta dva povsem drugačna pojma. Kar zadeva klubski termin, mi največ pomeni NK Maribor. Kar zadeva alpsko smučanje, mi največ pomeni slovenska reprezentanca. Na startu namreč vselej zastopam državo.