Kdo je v ekipi najboljše slovenske športnice Tine Maze, ko postavlja mejnike slovenskega športa, ni najpomembnejša stvar na svetu, če trofejna alpska smučarka blesti na svojem področju. A vendarle v ciljni areni na Sljemenu ni bilo mogoče prezreti Nežke Poljanšek. Fizioterapevtke, ki je s Tino Maze sodelovala do konca lanske sezone, potem pa je šla svojo samostojno pot. Bila je trnova, nam je povedala še konec lanskega leta ob športnem druženju v Cankarjevem domu. Odslej bo še bolj, saj se je praktično čez noč znašla nazaj v ekipi, s katero je doživela ves športni blišč in trnovo pot do njega. Zakaj so se razšle poti z Martino Lenček, je za zdaj ostalo skrivnost.
Zagrebška preizkušnja je pri Tini Maze v desetletni zgodovini tekem svetovnega pokala pustila veliko spominov. Od začetkov, ko je tisoče Zagrebčanov v času največjih uspehov Janice Kostelić stalo ob cesti od središča Zagreba proti Sljemenu ter mahalo konvoju s hrvaškimi zastavami. Na prve hrvaške točke svetovnega je Korošica čakala dolgo, do začetka leta 2010, ko je zasedla šesto mesto. Največji uspeh je dosegla pred tremi leti, ko je zaostala le za Avstrijko Marlies Schild. Najbližje zmagi je bila predlani, ko je na drugi progi smučala v zelenem s prednostjo pred tekmicami, kasneje pa odstopila. Izkazalo se je, da je tedaj prav v Zagrebu v svoji rekordni sezoni dosegla najslabši rezultat.
Najpomembnejši zaključek prve tekme novega koledarskega leta je bil, da je Tina Maze s petim mestom znova dosegla vrhunski rezultat, nad katerim pa je bila zelo razočarana. V Zagrebu, kjer je imela na pravi alpski smučarski poslastici ogromno navijačev (zbralo se jih je okrog 7000), je razmišljala zgolj o zmagi. Od nje je bila oddaljena debele tri sekunde in pol. Ogromni zaostanki so posledica dejstva, da se je ameriška najstnica Mikaela Shiffrin pokazala v eni najboljših podob svoje športne poti in je bila razred zase. Kot v najboljših časih največji zvezdniki svetovnega alpskega smučanja. Američanka je dosegla že dvanajsto zmago v svetovnem pokalu, drugo zapored v svetovnem pokalu in Zagrebu.
Andrea Massi slikovit
»Proga je bila odlično pripravljena, a zelo ledena. Žal se nisem znašla. Nisem mogla razvijati hitrosti, ker se na smučeh nisem počutila dobro. Ni bilo lahkote v smučanju, poleg tega sem utrujena,« je razočarano v cilju pripovedovala Tina Maze. »O hitrih disciplinah, ki sledijo v Bad Kleinkirchheimu, ne razmišljam. Veliko energije sem uperila proti zagrebški tekmi, na kateri sem želela zmagati. Čutim pritisk, saj sicer zvesti zagrebški navijači pridejo le na eno tekmo svetovnega pokala, na kateri pričakujejo zmago. Vedno sem razočarana, ko ne obdarim navijačev. Toda realnost je bila včeraj drugačna. A tako pač je na ledenih terenih. Če zaupaš smučem, lahko razviješ neverjetno hitrost, če pa oddrsavaš, veš čas izgubljaš.«
Tri sekunde in pol zaostanka za zmagovalko niso razveselile vodje ekipe Andree Massija: »Če tekmuješ v sprintu proti Usainu Boltu in zaspiš na startu, boš na cilju krepko zadaj. Podobno je v alpskem smučanju.« Massi je bil slikovit tudi v nadaljevanju. »Tina je edina na svetu, ki lahko z vožnjo učitelja smučanja poseže po mestih med prvo deseterico. Zaostanek za Mikaelo Shiffrin je bil res velik. Tudi Muhammad Ali se je pobral po porazu in se bomo tudi mi.«
Ob koncu je Massi odgovoril na vprašanje o novih starih obrazih v ekipi vodilne alpske smučarke v skupnem seštevku svetovnega pokala. »V ekipi se včasih dogajajo nepredvidljive stvari. Bili smo pripravljeni na načrt B in ga tudi izpeljali. Ko bom zvedel kaj več, vam bom to tudi povedal. Sicer pa lahko tudi v ekipi Mikaele Shiffrin opazite kakšen nov obraz ali ga boste opazili v ameriški ekipi. Fizioterapevt je zelo pomemben člen v verigi, a je njen zadnji del.«
Tekma legend daje poseben čar
Potem ko je lani Zagreb ostal brez tekme svetovnega pokala v zadnjem hipu, ko je odjuga pobrala ves sneg na progi Crveni spust, je imela tokrat hrvaška metropola nekaj sreče. Z leti so si organizatorji pridobili zaupanje Mednarodne smučarske organizacije (FIS), tako da so do zadnjega čakali, da je Snežna kraljica prejela zeleno luč za izvedbo tekme. Vreme jim je šlo na roko, kar so Zagrebčani izkoristili ter znova pripravili spektakel, ki se bo končal jutri na hrvaški državni praznik svetih treh kraljev z večernim moškim slalomom. Da gledalcev verjetno nikoli več ne bo toliko kot v Janičinih časih, je jasno. Hkrati pa je tudi vsem, ki si ogledajo zagrebške tekme svetovnega pokala v živo, jasno, da bodo deležni vrhunske izvedbe, ki ji da dodatno težo tekma legend.
Prireditev, ko tekme obiščejo nekateri nekdanji največji zvezdniki svetovnega pokala, je venomer draga, zato je tovrstnih tekem po Evropi vse manj. Vse bolj davno je tega, ko je bilo največje zvezdnike belih strmin mogoče videti na delu tudi v Kranjski Gori. Zagreb se ne da in ohranja tradicijo. Jure Franko, Marc Girardelli, Alberto Tomba, Jure Košir in drugi se lahko venomer prepričajo, da so radosti ob svojih največjih uspehih delili po vsej Evropi, da so večni kot nekateri najboljši rokovski bendi.
Proračun dveh tekem svetovnega pokala v Zagrebu sicer znaša še vedno izjemno visokih 2,8 milijona evrov, a je približno 400.000 evrov nižji kot ob zadnji izvedbi pred dvema letoma. Sredstva, namenjena za šport, se iz naslova zagrebškega proračuna krčijo na vseh področjih, najmanjšega varčevanja pa je od številnih velikih prireditev deležna prav alpska smučarska klasika. Precej slabše se v novem letu piše hokejistom Medveščaka, teniškemu turnirju v dvorani, atletskemu Hanžekovićevemu memorialu... Skeptiki se sicer sprašujejo, ali ima takšna podpora Snežni kraljici smisel, saj bi precej raje videli, da bi na vrh Sljemena znova vozila vzpenjača. Podobna vprašanja si bodo bržčas zastavljali vsaj do leta 2018, dokler ima Zagreb pogodbo s FIS.