Ob spominu na lansko, 49. Zlato lisico gredo navijaču Tina Maze lahko kar kocine po konci. Štirideset tisoč ljudi v dveh dnevih in popolna evforija pod Pohorjem so Črnjanki dali nekaj dodatnega pospeška med vratci in jo vodili k zmagoslavju. Ker ve, kako lepo je smučati pred domačimi navijači, je bila najboljša slovenska smučarka vesela, ko je izvedela, da bodo kljub vremenskim težavam tekmo skušali izvesti v Sloveniji. A nebo mariborskim organizatorjem tekem še vedno ni naklonjeno, zato tudi Mazejeva stiska pesti, da bi bile pridne roke delavcev uspešnejše od narave in da današnji veleslalom (prva vožnja ob 10. uri, druga ob 13.15) in jutrišnji slalom (prva vožnja ob 9.15, druga ob 12.15) bosta izpeljana. Andrea Massi je dejal, da pričakuje 10.000, 15.000 ljudi. »To bo plus za nas, a tudi to bo treba kontrolirati,« je rekel. Toda na severozahodu države sveti rdeči alarm, zato je vprašanje, ali se mu bodo želje uresničile. Tiste navijače, ki se bodo odpravili na pot, na cesti lahko doleti kakšna nevšečnost, kajti v Zgornjesavski dolini so bile včeraj razmere obupne za domačine in idilične za turiste.
Tisti, ki se bodo podali na bržčas precej daljšo pot kot sicer, bodo prav gotovo videli nasmeh na obrazu Tine Maze. To lahko predvidevamo s precejšnjo verjetnostjo, kajti, vse odkar je trenersko paličico prevzel Mauro Pini, je tako. »Odkar je prišel v ekipo, je bilo na vsaki tekmi le bolje, najbolje pa v Cortini d'Ampezzo,« je dejala Mazejeva. Po tem ključu bi moralo biti v Kranjski Gori še bolje. Prostora za izboljšanje v tehničnih disciplinah pa ima Mazejeva veliko. Strokovni prijemi švicarskega strokovnjaka so namreč doslej delovali v hitrih disciplinah. V tehničnih je potrebno nekaj več treninga in tudi ta je bil uspešen, preden je ekipa prispela v Kranjsko Goro. Pri Tini Maze in njenih sodelavcih vsaj navzven vse deluje, da je vzdušje dobro, pa je mogoče sklepati tudi po tem, da se je moški del ekipe (Massi, Pini in serviser Andrea Vianello) v Kranjski Gori družil tudi zasebno oziroma zunaj delavnega časa, pridružil pa se jim je tudi nekdanji trener Tine Maze Livio Magoni. Očitno so vendarle našli sproščenost, ki jo je branilka velikega kristalnega globusa iskala v prvi polovici zime. Zagotovo pa je sproščena bolj, kot je bila pred dvema letoma. Takrat je nazadnje Kranjska Gora gostila Zlato lisico, tisti konec tedna pa bo ostal nepozaben. A ne zaradi uspehov slovenskih smučark, temveč zaradi resničnostnega šova v režiji Tomaža Lovšeta (mimogrede: ker je nekdanji predsednik smučarske zveze, so ga kljub znanim okoliščinam povabili na 50. Zlato lisico, a ga pod Vitranc ne bo) in Damjana Terpina. »Sem vedela, da bom dobila tudi vprašanja, povezana s tem, glede na to, da se vračamo v Kranjsko Goro,« je dejala Tina Maze, nato pa dodala: »Položaj je letos drugačen. Tiste zgodbe nima smisla pogrevati. Bolj smiselno je ustvarjati novo. Želim si osvojiti tudi to strmino, kar mi pred dvema letoma za las ni uspelo.« Njen cilj pa je jasen: da se prvič pod Vitrancem povzpne na zmagovalni oder. Leta 2011 je bila v veleslalomu peta in v slalomu četrta.
Čeprav tam tako velikih uspehov kot v Mariboru še ni dosegla, ne razmišlja o tem, da ji podkorenska proga ne bi ustrezala. Ne nazadnje ni imela veliko priložnosti za dokazovanje svojega znanja na Gorenjskem (v Podkorenu je nastopila le na štirih tekmah svetovnega pokala), ker je verjetno najbolje tehnično podkovana smučarka na svetu, pa bi se morala v Podkorenu počutiti kot riba v vodi ali kot Tina Maze iz sezone 2012/2013 na snegu. »Če bi težavnost podkorenskega veleslaloma ocenjevala s številkami od ena do deset, bi se odločala za deset ali devet, mariborskemu pa bi dala štirico,« je dejala o progi, po kateri se bo danes spustila s številko štiri, in dodala: »Vsaka proga ima svoj čar. In ni nujno, da so lahke stvari za vsakogar lahke. Za nekoga so lahko težke, kar smo že lahko videli. Odvisno od lastnosti vsakega posameznika. Najboljši morajo znati smučati na vseh snežnih podlagah.« In med slednje zagotovo spada tudi Tina Maze.