Nobenih. Tudi sam sem presenečen nad optimizmom in pozitivno energijo deklet. Ta se je posebej lepo opazila na tridnevnih skupnih pripravah pred odhodom v Argentino. Vreme je bilo slabo, saj je ves čas snežilo, vidljivost je bila zelo slaba. Nikoli nisem imel težav, da bi moral dekleta preganjati na sneg, saj se zavedajo svojega poslanstva. Poleg tega so delovale prijateljsko in homogeno. Čuti se ekipni duh, ki je zelo pomemben, da se imajo smučarke lepo in nepozabno v obdobju svojega življenja, ko garajo, da bi dosegle vidne uvrstitve.
Zakaj ste se odločili, da boste v Južni Ameriki vadili le v Argentini in ne Čilu, osrednjem poletnem poligonu hitrih disciplin?Po koncu lanske sezone sem se usedel z obema trenerjema v slovenski reprezentanci, Denisom Šteharnikom in Andrejem Možino. Pogovarjali smo se, kaj denimo najbolj manjka Ilki Štuhec in Maruši Ferk, da bi bili hitrejši v hitrih disciplinah. Vsi smo se strinjali, da boljši zavoji. Posledično smo se zavestno odločili, da bomo skušali to pomanjkljivost odpraviti z veleslalomsko vadbo. Ker ne bomo imeli selitve, se bomo lahko še bolj osredotočili na boljši trening na eni lokaciji. Poleg tega so dekleta v zadnjih letih naredila veliko kilometrov v hitrih disciplinah, tako da se v strokovnem taboru ne bojimo, da bi jih imela premalo. Sicer načrtujemo, da se pred začetkom sezone v hitrih disciplinah posvetimo še hitrim kilometrom v Pitztalu in ZDA.
Je za trening tehničnih disciplin nujno potrebno odpotovati na dolgo pot v Argentino, ali bi se dalo cenejše kakovostno trenirati na evropskih ledenikih?Če bi se pri alpskem smučanju ves čas gledalo le na stroške, potem do prve tekme svetovnega pokala sploh ne bi šli na sneg. Argentina je zelo pomembna tudi s stališča razmer. Mi smo se dejansko odpravili v zimske razmere. Ukvarjamo se z zimskim športom in lažje in bolje je trenirati, če čutiš, da je tudi zunaj mrzlo. V Evropi je ta čas drugače. Seveda lahko tudi kakovostno treniraš bližje, a pika na i so pogoji, kakršni so kasneje na tekmah svetovnega pokala.
Se v reprezentanci kaj čutijo turbulence glede samoprispevkov?Definitivno tekmovalke nosijo breme, ki ga ni mogoče prezreti, naj se še tako trudijo. Po drugi strani so izkušene, v preteklosti so se s takšnimi neprijetnimi stvarmi že srečevale. Vedo, da so samoprispevki potrebni za takšne priprave, kot so jih deležne.
Kaj bi vas najbolj razveselilo, ko se boste konec avgusta vrnili iz Južne Amerike?Predvsem, da bi se dekleta vrnila zdrava. Želim si tudi, da bi se Ilki Štuhec, Maruši Ferk, Katarini Lavtar, Ani Drev in Ani Bucik čim prej priključili še dve reprezentantki, saj bi bila v tem primeru reprezentanca še močnejša.
