Norme za nastop na svetovnem prvenstvu so smešne. Smučar si jo je lahko izboril z dvema uvrstitvama med najboljših 30 ali eno do 16. mesta. Tako nizko je padlo slovensko alpsko smučanje! Pa še po teh eksotičnih kriterijih so normo od trinajsterice dosegli le Tina Maze, Ana Drev, Ilka Štuhec, Ana Bucik, Žan Kranjec in Boštjan Kline. V oči najbolj bode drug podatek. Da je smučarska zveza kot kriterij upoštevala enajsto mesto Klemena Kosija s superkombinacije v Wengnu. Mariborčan je bil namreč zaradi nepravilne opreme diskvalificiran, kar v prevodu pomeni, da je uvrstitev dosegel na nedovoljen način! Še dobro, da v slovenskem alpskem smučanju v tej sezoni ni nobenega dopinškega primera. Zastavlja se vprašanje, ali bi se smučarska zveza trudila goljufivega športnika prijaviti na največje tekmovanje ter ne bi upoštevala mnenja mednarodnih dopinških organizacij?
Da bo od 3. februarja naprej v ZDA tekmoval skoraj vsak slovenski alpski smučar, ki zna narediti dva povprečna zavoja, je slabo sporočilo mlajši generaciji in njihovim staršem. Sporočilo je, naj vztrajajo na športni poti, tudi če na evropskih pokalih ne dosegajo redno točk. Bodo že dobili priložnost, da si bodo lahko sami kupili pot na svetovno prvenstvo ter izpolnili svoje tekmovalne sanje. Alpska smučarska stroka, ki mimogrede že doma nima nobenega spoštovanja, že tretjo sezono poudarja, kakšen talent je Klemen Kosi. Ta isti Kosi je bil lani na olimpijskih igrah v Sočiju po doseženih rezultatih verjetno celo največji eksot v vsej olimpijski reprezentanci. Olimpijsko vozovnico je dobil brez norme. Na lepe oči, ker je talent. Namesto da bi tekme za svetovne naslove spremljal od doma in bil motiviran, da bo nekoč na svetovnih prvenstvih posegal po vidnih uvrstitvah, bo na prizorišče odpotoval na stroške obubožane smučarke zveze.