Tudi Tina Maze je v osnovi predvsem policistka. Policistka, ki postransko smuča. Policistka s popoldansko obrtjo. Kar se seveda sliši posebej zagatno. Policist, ki služi postrani, je policist, kakršnega si državljan ne bi smel želeti. Seveda je jasno, da gre za promocijsko akcijo policije, Mazejeva in Jurij Tepeš, torej skakalec, ki je v akciji prav tako sodeloval, pa sta nastopila kot manekena. Da nemara odslužita za prispevke, ki si jih krijeta s pomočjo uradnega policijskega statusa.
Nekaj podobnega je ne nazadnje počela tudi JLA, kjer so prav tako radi videli, da se je športnik, ki je služil vojaški rok, fotografiral v uniformi in povedal kaj lepega o privajanju vojaškemu življenju. Vendar pa je tokratna policijska promocijska akcija vendarle presežek. Presežne so izjave obeh šampionov na temo brzine. Nečesa, na kar se kakopak oba izrazito spoznata, saj morata redno drveti na smučeh več kot 100 kilometrov na uro. Kaj sta izjavila? Jah, da. »Hitrost na cesti ni nujno slaba sama po sebi, če je voznik dovolj priseben in zbran,« sporoča Tina Maze. Medtem ko Tepeš pravi: »Športniki imamo hitrost v krvi in zato smo občasno prehitri tudi na cesti.«
Da je hitrost relativna stvar, pač ne bo držalo – tako ali drugače. Zelo nerelativna je. Zavorne poti pri višjih hitrostih so daljše. Sploh nerelativna pa je hitrost, ko jo prekoračiš, ko to zazna policijski radar in sorazmerno s spet povsem nerelativnim šifrantom kazni dobiš predvideno globo. Neposrečena akcija.