To nam je potrdil tudi Klemen Šešok , direktor podjetja Taxgroup, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem. "Sicer imajo Hrvati za manjše zavezance podoben sistem za plačevanje DDV, vendar ni pričakovati, da bo Slovenija kot članica EU uvedla takšno plačevanje," meni Šešok. Pri tem opozarja, da vsaka sprememba plačevanja davka vpliva na likvidnost države, kar je pred uvedbo evra zelo nevarno.
"Obrtniki in mala podjetja še kako dobro vedo, kaj pomeni plačevati davke državi in čakati na plačila upnikov, ki se pogosto vlečejo tudi po 180 dni in več," pravi Dušan Krajnik iz Obrtne zbornice Slovenije. Spremembe pri obračunu DDV je finančnemu ministru Andreju Bajuku aprila letos predlagala prav OZS, pred nekaj meseci pa jih je finančno ministrstvo povabilo v ekipo, ki trenutno pripravlja delovni osnutek predloga.Čeprav je predlog očitno šele v pripravi, kar dokazuje tudi izjava Jožeta P. Damijana , vodje vladnega odbora za reforme, ki nam je povedal, da tega ukrepa ne more komentirati, ker ga ne pozna, Krajnik napoveduje, da se bo po Janševi uradni napovedi delo še intenziviralo. Krajnik pričakuje, da bo proti koncu leta predlog že v državnem zboru, v veljavo pa naj bi stopil prihodnje leto. Najtrši oreh pri njegovi pripravi naj bi bila določitev praga velikosti podjetij, za katere bi veljale spremembe plačevanja DDV. Krajnik omenja obrtnike in mikropodjetja, možnost pa odpira tudi za nekatera mala podjetja.
Predlog poraja tudi precej vprašanj o polnjenju večno podhranjenega proračuna. Krajnik priznava, da ne ve, kakšen izpad sredstev bi lahko pričakovali, prepričan pa je, da bi se z rednimi plačili problem kmalu uredil. Negativnega učinka na proračun se ne boji tudi bivši gospodarski minister Matej Lahovnik . "Glede na dejstvo, da je država pri prodaji Mercatorja vrgla stran vsaj 20 milijard tolarjev, njen likvidnostni položaj ni tako slab. Sicer pa lahko sredstva za proračun poiščejo tudi kje drugje," je bil piker Lahovnik