V ponedeljek je potekel 14-dnevni rok, v katerem naj bi najmočnejši slovenski alpski smučarski klubi s predsednikom zbora in odbora panoge za alpsko smučanje Dušanom Goriškom ter direktorjem Smučarske zveze Slovenije Jurijem Žurejem našli formulo, s katero bodo izpeljali sezono 2014/15, ki je sicer že v polnem teku. Izvršilni odbor SZS naj bi se sestal prihodnji teden, kot vse kaže pa sestanki v slovensko alpsko smučanje ne bodo prinesli nobene potrebne mirnosti. Prepad med pozicijo in opozicijo ostaja globok.
Predsednik SZS Enzo Smrekar je s podporo izvršilnega odbora konec oktobra pooblastil pet smučarskih klubov, v postavi Kranjska Gora, Branik, Alpetour, Triglav in Olimpija, naj sestankujejo toliko časa, dokler ne najdejo skupnega jezika, kako izpeljati sezono 2014/15 brez minusov. Delovna skupina se je do tega ponedeljka sestala trikrat, prišla do zaključkov, a skupnega jezika ni našla. Krizni sestanki so namreč vselej minili v nepopolni sestavi. Smučarski klub Triglav se je odrekel skupnemu cehovskemu preživljanju prostega časa, Dušan Gorišek pa je bil prisoten le na enem sestanku. Ker sta omenjena primera glavna pogajalca vladajočega sestava slovenske smučarije, je jasno, da predlogi ne bodo imeli podpore celotnega slovenskega alpskega smučanja, temveč tako imenovane okrepljene opozicije.
»Ni lahkih rešitev,« je uvodoma dejal direktor SZS Jurij Žurej. »Glavni temi pogovorov sta bili, kako izpeljati sezono do konca ter strategija slovenskega alpskega smučanja na daljši rok. Skušali smo razmišljati pet korakov naprej, s klubi smo ugotavljali, koliko obetavnih otrok je bilo v zadnjem času izgubljenih, ker starši niso dohajali stroškovnega plana. Pripravili smo najmanj dvanajst predlogov, ki bi jih morali uvesti, da zagotovimo stabilnost ter da sezono izpeljemo brez izgube ali zgolj z minimalno,« je obrise sestankovanj brez glavne vsebine razkril Žurej. »Tudi poslovni del smučarske zveze bo sprejel odgovornost. Določili smo rok že pred koncem sezone, do katerega bo treba zagotoviti določeno vsoto denarja, v nasprotnem primeru bo prišlo do odpovedi delovnih razmerij,« je bil konkretnejši Žurej, ki je pohvalil nekatere trenerje, da so pri usklajevanju varčevalnih ukrepov ali celo iskanju nekaterih novih sponzorjev zelo produktivni.
»Izhajam iz gospodarstva, zato sem navajen, da je treba ukrepati takoj, ko nastane težava. Ne vidim razloga, da bi bilo kje drugje drugače,« pravi Boštjan Tancer, predsednik SK Branik, ki se je udeležil vseh treh kriznih sestankov. »Slovensko alpsko smučanje bo našlo rešitev takrat, ko bo poenoteno. Dokler bo dvopolnost, bodo šle stvari v napačno smer. Vsi, ki smo se udeleževali sestankov, se trudimo, da bi šle stvari v pravo smer. Ne rečem, da smo se poenotili, a verjamem, da se bomo,« je svojo vizijo kratko in jedrnato predstavil optimistični Mariborčan.
Tancer ima v zadnjem času polne roke dela, saj veliko energije v prostem času namenja težkim razmeram v klubu. Ker steklenico vedno vidi na pol polno in ne na pol prazne, tudi na stanje SK Branika gleda optimistično: »Veseli smo, da je smučarska sezona na Pohorju zagotovljena. Verjamem, da bo uspešno končana tudi zgodba okrog najema hotelskih zmogljivosti. Iz tega naslova smo v klubu veseli, da se bomo lahko nemoteno pripravili na februarsko izvedbo Zlate lisice. Kar zadeva prihodnost kluba, se v pozitivni smeri pogovarjamo z DUTB,« je sklenil Tancer.
»Na prvem sestanku sem manjkal, ker sem bil med krompirjevimi počitnicami odsoten. Na drugem sem bil prisoten. Vabilo na tretji sestanek sem prejel šele v petek in nisem videl pravega smisla, da se ga udeležim. Na sestankih se ni o ničemer glasovalo. Tudi če bi se, bi bil preglašen. Izbor klubov, ki rešujejo položaj, je subjektiven, saj med njimi ni nekaterih, ki igrajo vidno vlogo v slovenskem alpskem smučanju. Radovljica in Unior sta denimo večja kluba kot Olimpija in Alpetour. Izbor klubov torej še zdaleč ni bil naključen. Stanje ni razveseljivo,« pravi Dušan Gorišek. Radovljičan vztraja, da bodo predlagani varčevalni ukrepi pomenili potop slovenske smučarije, česar se po njegovih besedah zavedajo tudi v nasprotnem taboru, saj naj bi celo Grega Benedik rekel, da je vložek v otroško smučarijo absolutno prenizek.
Da je Gorišek z ekipo dejaven na področju pridobivanja novih sponzorjev, ki jih sam bolj imenuje podporniki alpskega smučanja, je v zadnjem mesecu večkrat potrdil. »V današnjih dneh dobiti sponzorja, ki bo vložil 100.000 evrov, je težko. Treba je dobiti čim več takšnih, ki so pripravljeni dati po dva, tri ali pet tisoč evrov. Pogoj za to je, da bi imeli zagotovilo predsednika, da bo denar dejansko namenjen programu, a tega ne dobimo. Smrekar pravi, da bodo šla dodatna sredstva tudi za sanacijo. Znašli smo se torej v pat položaju,« pravi Gorišek, ki je ob koncu komentiral tudi najaktualnejše dogodke v slovenski smučariji v zvezi s suspenzom štirih slovenskih delavcev v aferi z Vanesso Mae. »Vedno sem jasno povedal, da v slovenskem smučanju ni prostora za nameščanje rezultatov. Proti pa sem bil, da se ljudi suspendira, preden se jim dokaže krivda. Žal mi je, da se je med imeni znašel tudi vodja panoge Vlado Makuc. Toda slovenska smučarija se bo mogla znajti tudi brez njega.«
