V veliko stvareh se strinjam z neimenovanim govorcem, ki je povrhu kompetenten za poslovne primerjave. Gospodarska kriza ni odraz vsega slabega, kar se dogaja v slovenski smučariji. Verjamem, da obstoječe vodstvo smučarske zveze ravna pravilno, ko ne dopušča višje porabe denarnih sredstev, kot so na voljo, ter stare mačke izvršilnega odbora vztrajno pritiska pred zid, na katerem z velikimi črkami piše odgovornost preteklosti. Čeprav ni idealno, je bolje, da se nekdo sooči s streznitvijo kasneje kot nikoli. Ko pa si smučarji kupujejo bunde sami, ne glede na to, da so v preteklosti marsikatero prodali prek spletnih omrežij, namesto da bi jo podarili naslednikom na enak način, kot so jo dobili, kaže, da pelje vlak v napačno smer.
Kdor v življenju ne zna prenesti graje, ni deležen spoštovanja, kot bi ga sicer lahko bil. V takšnem primeru je dobro in pošteno delo lahko jalovo. Zdi se, da takšen bumerang doživlja trenutno vodstvo Smučarske zveze Slovenije v podobi predsednika Enza Smrekarja in direktorja Jurija Žureja. Prvi bi moral priskrbeti vsaj bunde, ki imajo v tem primeru nekoliko širši pomen. Drugi pa najti prijaznejše tone z alpskimi smučarji, ki ne slišijo na ime Tina Maze. Žurej je z Andreo Massijem hitro našel skupni jezik, ko je ekipi zagotovil najvišja finančna sredstva doslej, kar si Črnjanka glede na uspehe nedvomno zasluži. Direktor je bil deležen javnega Massijevega priznanja, da je za razliko od njegovih predhodnikov mož beseda.
Žurej bi se moral zavedati, da se lahko spoštovanje do najboljše slovenske športnice kaže tudi na drugačen, malce bolj diskreten način. Da se ob njej ne sedi na hitro sklicani tiskovni konferenci, saj ga še »včeraj« v športnem svetu ni poznal nihče. Da se ne organizira otvoritveno predstavitev sezone vseh panog smučarske zveze, ki je bila mimogrede najboljša doslej, takrat, ko nima čas prva dama slovenskega športa. Pa četudi se davek meri v odsotnosti katerega drugega športnika. Pohvalno in glede na višja prejeta sredstva tudi pričakovano je, da je bila Korošica pred sezono več na voljo sponzorjem kot v preteklosti. A jo potrebujejo tudi lokalni mediji. Tudi tisti, ki jih ni na prizorišču prve tekme svetovnega pokala, kjer nas je sicer poročevalcev toliko, da se spotikamo na vsakem koraku.
Takšno vodenje zveze z največjim proračunom v državi ima lahko kratek rok.
