Pahor je v nagovoru med drugim dejal, da se znanstveniki na odru praviloma pojavljajo le na znanstvenih konferencah ali na univerzi, zato je prav, da s popularizacijo vrhunskih znanstvenih dosežkov prispevajo k temu, da bi navdahnila vse ostale in zlasti mlade talente, da bi pogumno strmeli k zvezdam tudi na področju znanosti.
Ob tem je poudaril tudi internacionalnost in globalnost znanosti, saj morajo biti znanstvene rešitve in odkritja veljavne povsod in kjerkoli, to pa pomeni, da znanstvenikove dosežke še bolj neizprosno kot domača ocenjuje svetovna strokovna javnost. Znanost je zato po njegovih besedah bodisi globalna ali pa je ni.
Dotaknil se je tudi vlaganja v znanost in izpostavil, da tudi takrat, ko je suša v javni blagajni največja, ne sme zmanjkati finančnih vlaganj v znanstveno sfero, pa naj bo tveganje še tako veliko. Samo drzne inovacije namreč po njegovem lahko zagotovijo odkritja, brez katerih smo včeraj še lahko živeli, jutri pa ne moremo več.
Predsednik republike je ob tem opomnil, da vsi projekti vedno ne uspejo, vendar pa uspešni poplačajo neuspešne. »Če se tveganjem skušamo izogniti - na primer s takšnim sistemom financiranja znanosti, kjer gre bolj kot za investiranje za na videz pošteno razdeljevanje državnih sredstev - dosežemo le, da vsak dobi nekaj, a nihče dovolj, da bi segel po vrhu,« je dejal Pahor in dodal, da je znanost bodisi vrhunska ali pa je ni.
Sicer pa je odbor, ki mu predseduje akademik Tadej Bajd, še tri Zoisove nagrade letos podelil profesorju farmacevtske biokemije Janku Kosu, matematičarki in profesorici Dušanki Janežič ter vodji laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu Miranu Gaberščku.
Zoisova priznanja so si za svoje dosežke prislužili Simon Horvat za dosežke v genetiki, Milko Mikola za dosežke v zgodovini, Nada Lavrač za dosežke pri inteligentni analizi podatkov, Saša Novak Krmpotič za dosežke na področju materialov in Tomaž Zwitter za dosežke v astrofiziki in astronomiji.
Puhovo priznanje je prejela raziskovalna skupina, ki je na Kemijskem inštitutu v Ljubljani razvila enostaven postopek za proizvodnjo nove vodotopne oblike koencima Q10 in s tem omogočila razvoj novih izdelkov, zlasti v živilski industriji. Skupini je uspelo pridobiti tudi licenčnega partnerja, razviti tehnološki postopek in izdelek tržiti v več državah.
Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije pa je šlo v roke izredni profesorici na Worcestrskem politehničnem inštitutu v ZDA Tanji Dominko, svetovno priznani znanstvenici za raziskave matičnih celic, regenerativne medicine in tkivnega inženirstva, ki intenzivno sodeluje tudi pri raziskovalnem in strokovnem delu v Sloveniji.
