Agencija za raziskovalno dejavnost ARRS po prihodu novega direktorja Jozsefa Györkösa temeljito spreminja pravila delovanja. Prve spremembe pravilnika o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti nakazujejo, da bodo imeli poslej nekateri postopki pri razdeljevanju denarja manj veljave ali pa bodo povsem ukinjeni. Na agenciji so za zdaj izpostavili, da ukinjajo prednostno listo za sofinanciranje tistih znanstvenikov, ki so po dosedanjih merilih dosegali največ točk. Poslej bo za pridobivanje prednosti odločilno, da znanstveniki oziroma njihove programske skupine ne bodo prijavili prevelikega števila projektov, so sporočili iz agencije. Poleg tega bodo imele »točke« izrazito manjšo veljavo tudi pri izbiranju mentorjev mladim raziskovalcem.
Sledi denarja
Točkovanje, ki je temeljilo na zapletenem matematičnem modelu, je mnoge znanstvenike doslej motilo. Res je sicer, da naj bi bila uspešnost znanosti s preračunavanjem objektivno merjena, saj so bili izračuni zelo podrobni in zato »načelno« pravični. Vendar je sistem omogočal tudi nabiranje točk z objavljanjem velikega števila znanstvenih člankov, ne glede na njihovo kakovost. »Na začetku je bil sistem kvantificiranja znanstvenih dosežkov za slovensko znanost koristen,« se profesor Gregor Majdič z ljubljanske veterinarske fakultete spominja uvedbe matematičnega merjenja pred desetletjem. »Neodvisno osebno ocenjevanje je namreč v tako majhnem okolju, kot je Slovenija, težko doseči in težko je tudi pričakovati, da bi bili neodvisni ocenjevalci iz tujine ves čas pripravljeni ocenjevati slovenske prijave.« Agencija namreč izvede več razpisov na leto.
Vendar se je sistem izrodil, saj so v njem raziskovalci našli »luknje«, s katerimi so si lahko povečevali število točk, opozarja Majdič. »To so denimo lahko storili z objavljanjem velikega števila ne preveč kakovostnih znanstvenih člankov v ne preveč kakovostnih revijah. Velike težave so bile tudi s točkami, ki so jih raziskovalci oziroma raziskovalne inštitucije dobili, če so pridobili finančna sredstva iz drugih virov, denimo iz gospodarstva,« pravi Majdič. »Prijaviti se je namreč dalo zelo raznolike vire, tudi takšne za servisne dejavnosti, ki z raziskovalnim delom nimajo nič. Zato bi bilo treba točke za pridobivanje sredstev iz virov zunaj ARRS povsem ukiniti ali pa radikalno spremeniti način njihovega obračunavanja.« Naši pogovori z različnimi znanstveniki so pokazali, da se večina zaveda anomalij in jih želi odpraviti. Res pa je tudi, da so se znanstveniki sistemu prilagodili in si zagotovili »preživetje«.
Za ukinitev točkovanja se je zavzel predsednik znanstvenega sveta ARRS, profesor Vito Turk. »Najhitrejša rešitev bi bila, da bi kar izbrisali vse točke v bazi raziskovalcev Sicris,« pravi Turk. V tej bazi se zbirajo podatki o tem, koliko točk je posamezni znanstvenik doslej nabral. Turk meni, da bi bilo bolje, če bi se pri razdeljevanju denarja namesto na točke, ki so jih nekateri nabrali že pred leti, oprli na vsakokratne sprotne ocene znanstvenega dela. Še posebej pa se tudi njemu zdi pomembna odprava točk, ki merijo pridobivanje sredstev iz drugih virov. Kot so znanstveniki že večkrat opozorili, je bilo pri tem kot vir sredstev mogoče prikazovati tudi denar, ki so ga podjetja raziskovalcem le začasno »posodila«, potem pa se je vrnil v podjetja. Po naših podatkih naj bi se s preiskovanjem »kroženja denarja« že ukvarjali tudi kriminalisti.
Nagle spremembe
Na agencijske postopke pa so se že pritožili v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Spremembe pravilnika, ki so bile sprejete sredi novembra, namreč še zdaj niso javne. »Glede na dosedanje delovanje ARRS, v katerem so bili ves čas javni celo osnutki sprememb, je zavlačevanje objave zadnjih sprememb skrajno nenavadno,« pravi predsednik sindikata, profesor s filozofske fakultete Marko Marinčič. Sprašuje se, ali je postopek, v katerega širša znanstvena srenja ni bila vključena, skladen z resolucijo o normativni dejavnosti. Ta med drugim določa, da mora biti spreminjanje predpisov in politik kar se da transparentno. Na ARRS odgovarjajo, da bodo spremembe lahko v celoti objavljene šele po objavi v Uradnem listu. Profesor Turk pa je dodal, da so bile nagle spremembe nujne zaradi razpisa za mentorje mladih raziskovalcev, ki ga bo treba izvesti že v prvih mesecih prihodnjega leta.
Kasnejše, večje spremembe bodo pripravljali v tesnem sodelovanju z znanstveno skupnostjo, zagotavljajo na ARRS. V ta namen so ustanovili tudi posebno skupino, v kateri bodo sodelovali znanstveniki, inženirji, predstavniki gospodarstva in predstavniki države. Agencija vsako leto razdeli okrog sto petdeset milijonov evrov, kar je poleg evropskih razpisov glavni vir denarja za znanstveno raziskovanje v Sloveniji.