Kako naj se v prihodnje razvijajo slovenske gimnazije, si ne predstavljajo niti pristojni, je pokazal včerajšnji posvet o razvoju gimnazijskega programa v Sloveniji.
Predstavitve sodelujočih strokovnjakov in ravnateljev so se razen izjem osredotočale na preteklost: od tega, kako sta potekali didaktični prenovi splošnih in strokovnih gimnazij, pa do ugotovitev, ki so jih strokovnjaki o gimnazijah zapisali v belo knjigo, ki je izšla leta 2011 in so jih udeleženi ravnatelji in drugi strokovnjaki v treh letih zagotovo že kdaj prebrali ali slišali. Dodajmo k temu, da se minister za izobraževanje Jernej Pikalo posveta kljub napovedi ni udeležil, njegov namestnik, državni sekretar Aljuš Pertinač pa je prizorišče po uvodnem nagovoru zapustil, čeprav je dogodek označil za pomembnega: veljal naj bi namreč za začetek procesa prenove gimnazij...
»Razmišljanje o prihodnosti gimnazij pri nas vodi »žlahtna konservativnost«, pa je opazil dr. Bojan Borstner s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: »Ohranjamo tisto, kar že dolgo obstaja.« Ne zato, ker bi bilo tako najbolje, ampak zato, ker tako je in odločevalci ne vedo natanko, kako bi to spremenili. Vprašanj, s katerimi bi se morali spopasti, pa je veliko: od birokracije, ki hromi delovanje šolskega sistema, do razmerja med obveznimi in izbirnimi predmeti, avtonomnosti šol, usposobljenosti učiteljev, za katere bi morda morali uvesti licence. Danes namreč s strokovnim izpitom prejmejo dovoljenje za poučevanje za vso delovno dobo.
Kaj pa (na primer) matura?
Tudi o zaključku gimnazije in o maturi bi po njegovem morali razpravljati. Dr. Bostner meni, da bi morali dopustiti, da dijak gimnazijo zaključi tudi zgolj s spričevalom in brez mature, če nima študijskih ambicij in se s pomočjo modulov želi preusmeriti v delo. Da so z zdajšnjo ureditvijo mature velike težave, ravnatelji gimnazij pogosto opozarjajo. Splošna in poklicna matura (z dodatnim predmetom iz splošne) sta namreč enakovredni, zato se mnogi dijaki namesto za vpis v gimnazijo odločajo za vpis v poklicno ali strokovno srednjo šolo. Tam, kot pojasnjuje ravnateljica jeseniške gimnazije mag. Lidija Dornig, lažje pridejo do boljšega splošnega uspeha in uspeha pri poklicni maturi. S petim predmetom splošne mature pa tako poklicni maturanti pridobijo boljše izhodišče v boju za omejena vpisna mesta od gimnazijcev s splošno maturo. »Takšna ureditev ni poštena do otrok, saj se pogosto odločajo za lažjo pot. Gimnazija pa naj bi bila v jedru tista, ki naj bi jih pripravljala za študij.«
Da matura trenutno ni vprašanje, s katerim bi se ukvarjali na ministrstvu, dokazuje tudi izjava ministra Jerneja Pikala, ki je pred nekaj tedni v intervjuju za Objektiv dejal, da bi maturo po njegovem »veljalo ohraniti«, gimnazijo pa »bi najbrž bilo treba narediti bolj fleksibilno, kurikul prilagoditi različnim zahtevam in interesom dijakov«. Kot priznava tudi minister, se o veliki prenovi gimnazij govori že dolga leta, rezultat tega pa so (poleg pozitivnih učinkov, ki jih od didaktične prenove splošnih in strokovnih gimnazij opažajo učitelji) predvsem posveti brez pomembnejših učinkov. A minister je v intervjuju izpostavil tudi krivce za to: za spremembe so po njegovem »najbolj vneti ministri in drugi odločevalci, manj gimnazije same«.
Ravnatelji se bojijo pouka materinščine za tujce
Gimnazijskim ravnateljem bi nezainteresiranost za spremembe težje očitali, saj se zlasti na živahno zakonodajno dejavnost ministrstva ostro odzivajo. Ob tem ne moremo mimo včerajšnjega opozorila državnega sekretarja Aljuša Pertinača, ki je med svojo kratko navzočnostjo udeležencem dejal, naj se v razpravi takoj na začetku ne zaletijo v finančne skrbi šolstva. Ravno te so predstavniki Skupnosti gimnazij pred nedavnim izpostavili v pismu ministru. Ministrstvo namreč v predlogu novele zakona o gimnazijah med drugim predlaga zagotavljanje pouka tujcem v njihovem maternem jeziku. Da to ne bo imelo finančnih posledic, v Skupnosti dvomijo, pravi predsednik Janez Pastar, ki je hkrati ravnatelj III. gimnazije v Mariboru. »Če dobimo v šoli dijaka iz Ukrajine, mu bomo pouk materinščine in kulture njegove države težko zagotovili brez dodatnih zaposlitev, ki imajo finančne posledice. Hkrati pa je to v nasprotju z Zujfom, ki od nas zahteva, da število zaposlenih vsako leto zmanjšamo za en odstotek.« Vendar pa, kot rečeno, odgovorov na takšna aktualna vprašanja udeleženci včerajšnjega posveta niso dobili.