Obetajoč začetek celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki se je je ministrstvo za infrastrukturo in prostor lotilo skupaj s široko zainteresirano javnostjo, že ruši ministrstvo za kmetijstvo in prostor (MKO) pod vodstvom Dejana Židana. Glede na predlagano novelo zakona o kmetijskih zemljiščih namerava lastnikom dovoliti, da brez spremembe namembnosti, torej brez kakršnega koli dovoljenja, na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih po želji gradijo enostavne objekte, na drugih kmetijskih zemljiščih pa lahko postavljajo tudi nezahtevne.
Stroka, združena v skupino Odgovorno do prostora (OdP), je opozorila, da gre za izrazito selektivno rešitev za zadovoljitev posameznih – kmetijskih – interesov v prostoru, in to v času, ko široke delovne skupine strokovnjakov pripravljajo nove sistemske rešitve, ki naj bi veljale za vse. Kot namreč pojasnjuje predstavnica OdP Maja Simoneti, se lahko običajno gradi le tam, kjer sta to politika in družba v okviru občinskih prostorskih načrtov dopustili, medtem ko za gradnjo kmetijskih objektov takšen dogovor po predlogu ne bo več potreben. To pomeni izgubo nadzora nad prostorskim razvojem.
Po stopinjah sporne Černačeve uredbe
Predlog kmetijskega ministrstva deloma spominja na lansko sporno Černačevo uredbo, ki je dopustila gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov kar vse povprek, saj je pri nas težko ugotoviti, kdaj se kmetijska stavba gradi za kmetijski, kdaj pa za kakšen drug namen, poudarja urbanist z novomeške občine Izidor Jerala. Naj spomnimo, infrastrukturni minister v Janševi vladi Zvonko Černač je lani pripravil uredbo, s katero je omogočil gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov skoraj povsod, hkrati pa je močno povečal tudi dovoljene dimenzije takšnih objektov. Po ostrih odzivih stroke, ki je svarila pred betonskim kaosom in nenadzorovanim porastom v kmetijske skednje preoblečenih počitniških hiš po deželi, o čemer so s terena poročale tudi upravne enote, je bila uredba sicer dvakrat spremenjena. Toda odpravljene so bile le njene največje pomanjkljivosti.
Jerala opozarja, da se s predlogom MKO erozija sistema zdaj nadaljuje. Kot pojasnjuje, ima vsaka država sistem kontrole, ki preprečuje pozidavo zemljišč kar vse povprek. »Naša država si je izbrala najpogostejši sistem, po katerem je gradnja stavb dopustna samo na stavbnih zemljiščih. Če želi ministrstvo dovoliti gradnjo tudi na drugih zemljiščih, je treba vzpostaviti drugačen nadzor nad pozidavo v prostoru. Tega pa ni, niti ne vem, da bi obstajal kakšen takšen predlog.«
Tudi infrastrukturno ministrstvo ni nedolžno
Takšna je po njegovih besedah tudi evropska praksa. Države dopuščajo gradnjo kmetijskih objektov tudi na nestavbnih zemljiščih, če so vzpostavljeni drugi kontrolni mehanizmi za razvoj kmetije, na primer, da mora biti kmetija velika vsaj deset hektarjev. »Uspešen bi bil tak sistem, ki bi vezal pravico gradnje zunaj stavbnih zemljišč na minimalno velikost kmetije, hkrati pa stavbe kmet ne bi mogel prodati ločeno od kmetije ali te razkosati,« ocenjuje. Ob tem še opozarja, da bi bila uvedba takšne rešitve pri nas revolucija, ki bi jo lahko prinesel samo sistemski predpis o prostorskem načrtovanju, za katerega pa je vlada odločila, da ga bo spremenila v okviru celovite prenove zakonodaje, pri kateri sodeluje tudi široka strokovna javnost.
Čeprav v OdP ostro kritizirajo kmetijsko ministrstvo, pa po njihovem mnenju ni nedolžno niti infrastrukturno ministrstvo. Kot so znova opozorili, bi bilo treba tudi zakon o legalizaciji črnih gradenj vključiti v sistemsko prenovo zakonodaje. Namesto tega o njem nič ne vedo, čeprav so na ministrstvu prav za Dnevnik prejšnji teden pojasnili, da rešitve že medresorsko usklajujejo. »Ministrstvi s tem kršita načela celovitosti, transparentnosti in objektivnosti ter enakosti pred zakonom v postopkih prostorskega načrtovanja in načelo uveljavljanja javnega interesa za skladno urejen prostor, ki so povzeta tudi v izhodiščih vlade (za prenovo zakonodaje, op. p.),« ocenjujejo v OdP.
