Židan izigral poslance in strokovno javnost

Braniselj: Naši ministri bodo proti

Toda to še ni bil vrhunec Židanovega samovoljnega ravnanja. Zakon, s katerim ustanavlja gospodarsko družbo za državne gozdove, ki se bo ukvarjala tudi s trgovanjem z lesom iz zasebnih gozdov, poškodovanih v žledu, je namreč istočasno kot v javno obravnavo poslal tudi v vladno proceduro, čeprav s tremi od štirih koalicijskih strank še ni usklajen. Vladni odbor za gospodarstvo ga je po naših informacijah potrdil včeraj, jutri naj bi enako storila še vlada, in ker ga bo državni zbor predvidoma sprejemal po nujnem postopku, bo najverjetneje pod streho še pred evropskimi volitvami, ki bodo na dan mladosti, 25. maja.

Na pripombe koalicijskih partnerjev, opozicijskih strank, strokovne in druge zainteresirane javnosti k zakonu se minister Židan in vlada očitno požvižgata. V koalicijski Državljanski listi (DL), denimo, ostro nasprotujejo temu, da bi nastajajoče državno podjetje tudi trgovalo z lesom. »Naši ministri (Gregor Virant, Senko Pličanič in Samo Omerzel, op. p.) takšnega zakona v vladi ne bodo podprli,« nam je zatrdil vodja poslancev DL Rihard Braniselj. »Privolili bomo zgolj v to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi, da bo torej po letu 2016, ko potečejo koncesijske pogodbe, z državnim gozdom gospodarilo enovito podjetje. In če želimo samo to, ni nobene potrebe, da se v ta zakon tlači še žledolom in da bi ga sprejemali po nujnem postopku,« je kritičen Braniselj.

Bogovič: Država ne bo kos rokovnjačem na terenu

Vodja poslanske skupine Državljanske liste Rihard Braniselj pravi, da ustanovitvi državnega d. o. o. v DL ne nasprotujejo, če so na MKO ocenili, da je to najprimernejša rešitev. »Nasprotujemo pa temu, da bi se neka državna firma šla prekupčevalca z lesom in se za nameček izdatno zadolžila. Če bi odkupovala les iz poškodovanih gozdov, bi zanj potrebovala ustrezna skladišča. Vprašanje je tudi, koliko lesa bi sploh lahko odkupila in od koga, da ne bi bil kateri od lastnikov prikrajšan. Neznanka je tudi, ali bi ta firma les prodajala naprej z dobičkom ali z izgubo, poleg tega obstaja nevarnost, da bi ji med skladiščenjem propadel...« našteva možne pasti Braniselj in napoveduje: »Če bo v predlogu zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi ostalo določilo, da bo novo državno podjetje trgovalo z lesom, ga v DL ne bomo podprli.«

Do takšne rešitve je kritičen tudi Židanov predhodnik na kmetijskem ministrstvu, predsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. »S tem zakonom ustanavljajo državni kolhoz, s katerim nameravajo 'afne guncati'. Vse tveganje za posle z lesom tega podjetja bo prevzela država, torej bomo njegovo morebitno izgubo plačevali davkoplačevalci. Država z državnimi gozdovi doslej ni mogla ustvariti minusa, s tem, kar zdaj počnejo, ga bo. Državno podjetje tudi ne bo kos rokovnjačem na terenu, ki se ukvarjajo z lesom. Te zgodbe ne razumem. Glede na to, kdo vse ob ustanavljanju nove družbe molči, denimo zdajšnji koncesionarji za izkoriščanje državnih gozdov, pa sklepam, da mora biti z njo nekaj hudo narobe. So tiho zato, ker so si za čas, ko jim bodo koncesijske pogodbe potekle, že izposlovali boljši dogovor, kot so ga imeli doslej?« se sprašuje Bogovič in ocenjuje, da bi lahko država za interventni odkup poškodovanega lesa našla učinkovitejšo rešitev, kot je ustanavljanje gospodarske družbe.

Je žled le krinka?

Bogovič je nad ministrom Židanom razočaran tudi zato, ker po njegovem govori eno, dela pa nekaj povsem drugega. »Na odboru za kmetijstvo je obljubljal, da bo sprejemanje zakona o ustanovitvi družbe Slovenski gozdovi potekalo po običajnih postopkih, a sem bil presenečen, ker se je zakon že znašel v vladni proceduri. Očitno želi stvari le še pospešiti in posiliti koalicijo, da bo sprejela nekaj, s čimer se niti sama ne strinja. To, da si Židan dovoli zakon, ki korenito posega v veljavno ureditev, sprejemati brez javne razprave in ga skrivati pod krinko žledu, je pokvarjeno in nesprejemljivo,« meni Bogovič.

Da gre za zelo čuden postopek sprejemanja zakona, se strinja tudi Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki vodi števec kršitev resolucije o normativni dejavnosti, ki se nanaša na delo vlade in postopek priprave predpisov, preden ti pridejo v državni zbor. V CNVOS ugotavljajo, da tudi aktualna vlada izdatno krši postopke, predpisane za sprejemanje zakonov in podzakonskih aktov, zlasti v tem smislu, da ministrstva iz priprave predpisov velikokrat izključujejo javnost ali zlorabljajo institut nujnega postopka. Dodatna težava je ta, da koalicijski poslanci na vladi sprejetih zakonov v državnem zboru praviloma ne spreminjajo več, zato je zadnji trenutek za spremembe v času, ko je predpis v vladni obravnavi.

Dejan Židan izenačil neslavni rekord Žige Turka

Za nastajajoči zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi Forbici ugotavlja, da je z njim kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan izenačil neslavni rekord ministra za šolstvo v Janševi vladi Žige Turka, ki je novelo zakona o visokem šolstvu na spletni strani objavil v petek, vodstva univerz, študentske organizacije, sindikati zaposlenih v javnem sektorju pa so imeli za vsebinska dopolnila na voljo vsega en delovni dan. Enako se je zdaj zgodilo z Židanovim gozdarskim zakonom. »V četrtek objavljeno, v torek, na prvi delovni dan po praznikih, pa zahtevajo pripombe. To je znamenje, da je s tem zakonom nekaj zelo narobe,« meni Goran Forbici.

V bran Židanu pojasnjuje, da poslovnik vlade v 9. členu sicer dopušča, da v primerih, ko razmere terjajo nenadno ukrepanje, javna razprava ni potrebna. »MKO se v obrazložitvah zakona sklicuje na tovrstne okoliščine. Formalistično gledano je javna razprava celo bila. Iz e-demokracije namreč izhaja, da so zakon javno objavili 17. aprila, vmes je bil vikend in praznični ponedeljek, le en polni delovni dan je bil na voljo za pripombe, v enem dnevu pa nihče ne more pripraviti resnejših pripomb, še zlasti ne, če gre za tako veliko novo zgodbo, kot nastaja v tem primeru.«