Slovenski gozdovi, d. o. o., naj bi bil naziv državne gospodarske družbe za trgovanje z lesom, ki jo ustanavlja vlada in ki bo, kot smo že poročali, poslovala s pomočjo posojila Evropske investicijske banke (EIB). Prvi osnutek zakona o ustanovitvi tega podjetja je spisan in ga bo državni zbor, ko bo prestal usklajevanja in potrditev na vladi, predvidoma obravnaval po nujnem postopku, čeprav gre za nov zakon.
Bo kmetijski sklad ugasnil?
Po naših informacijah namerava vlada na svojo novo gospodarsko družbo prenesti vse državne gozdove, ki jih je okoli 235.000 hektarjev in z njimi od leta 1993 gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju sklad). Pripravljalci zakona o ustanovitvi te družbe načrtujejo, da bo vlada skupaj z državnimi gozdovi nanjo prenesla tudi približno 35 delavcev sklada (vseh je okoli sto), enajst milijonov evrov skladovih prihodkov iz naslova gospodarjenja z državnimi gozdovi in 70-odstotni lastniški delež države v družbi Snežnik, ki je eden od koncesionarjev za izkoriščanje lesa iz državnih gozdov.
Pomeni ustanovitev družbe Slovenski gozdovi ukinitev sklada? Morda, kajti ta institucija glavnino svojih prihodkov (okoli 65 odstotkov) ustvari z gozdarsko dejavnostjo, ki naj bi ji jo speljalo novo podjetje. Njegovi temeljni nalogi naj bi bili trajnostno in učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi, kar pomeni, da so javne razprave o prihodnji organiziranosti slovenskega gozdarstva, ki jih že dve leti vodijo strokovnjaki za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete, stran vržen čas. Vlada gre očitno svojo pot, neupoštevaje stroko.
Koliko posojila?
Družba Slovenski gozdovi bo v prvi fazi delovanja skrbela za odkup presežnega lesa, ki je posledica poškodovanosti gozdov zaradi žledoloma. Čeprav je kmetijski minister Dejan Židan, eden od pobudnikov novega gozdarskega podjetja, včeraj zagotovil, da njegova glavna naloga ne bo odkup lesa, pač pa upravljanje državnega gozda, je poslovni načrt te družbe osredotočen na spravilo lesa in trgovanje z njim. Ta načrt predvideva, da bi družba najprej najela 15 milijonov evrov posojila pri SID banki, da bi sploh lahko začela delovati, nato še 72 milijonov evrov pri EIB. Osnutek zakona o njeni ustanovitvi pa vsebuje nižji znesek – približno 15-milijonski kredit pri EIB, vendar naši viri pravijo, da naj bi bila namera snovalcev Slovenskih gozdov, d. o. o., v treh letih najeti več kreditov.
EIB terja ustrezno jamstvo za kredit, preden ga podeli. Po eni od različic naj bi vlada zanj jamčila z državnimi gozdovi, kar je izzvalo precejšnje ogorčenje. »Ko se bo šlo po denar do EIB, bo seveda treba izkoristiti enega od garancijskih potencialov. Možen potencial je tudi gozd. Sam tej rešitvi nisem naklonjen in verjamem, da se koalicija ne bo odločila zanjo. Treba se je zavedati, da je slovenskega gozda po nepotrebnem premalo v državni lasti, pod 20 odstotki, zato se s tem gozdom nima nihče pravice igrati,« je novinarjem včeraj zagotovil vodja projekta Slovenski gozdovi, d. o. o., Dejan Židan. Zakon o ustanovitvi nove gozdarske družbe pa predvideva, da bo v primeru, da ta EIB ne bo odplačevala najetega kredita, to obveznost prevzel državni proračun.
Novi družbi naj bi v prihodnje pripadala tudi koncesnina za izkoriščanje državnih gozdov, ki jo koncesionarji zdaj plačujejo skladu (za lani 15,8 milijona evrov). Da bi pridobila pravico upravljanja državnih gozdov, pa bo morala v poseben gozdni sklad, ki bo v pristojnosti kmetijskega ministra, vplačevati letno nadomestilo (predvidoma pet odstotkov prodajne vrednosti lesa na kamionski cesti), poleg tega še polovico letnega bilančnega dobička. Ta denar naj bi med drugim šel za nakupe gozdov.
