Zdravila iz kanabinoidov lajšajo simptome, ne pa zdravijo bolezni
S spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je omogočeno, da lahko zdravnik na recept predpiše zdravila na osnovi kanabinoidov, ki so ena izmed učinkovin v marihuani. V EU obstaja več registriranih zdravil na osnovi kanabinoidov, uporabljajo za lajšanje simptomov pri bolnikih z multiplo sklerozo, pri raku, aidsu in tudi pri nekaterih boleznih črevesja in oči. Poglavitni učinki so zmanjšanje bolečine in krčev ter zmanjšanje slabosti in povečanje apetita. Svoje mesto so ta zdravila dobila tudi v paliativni medicini.
A kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, za sedaj še ni dovolj dokazov, da bi kanabis oziroma zdravila, ki vsebujejo kanabinoide, ozdravila, ustavila ali upočasnila napredovanje katerekoli od bolezni.
Nekatere raziskave kažejo, da nekateri kanabinoidi upočasnijo rast tumorjev oz. zmanjšajo njihovo invazivnost, druge pa kažejo tudi na možno tveganja za poslabšanje bolezni. Tako se še ne ve, ali bi kanabinoide lahko uporabljali tudi za zdravljenje določenih vrst raka pri človeku. Razvijalo se je tudi zdravilo za zdravljenje debelosti in s tem preprečevanje sladkorne bolezni tipa dva, ki je delovalo preko kanabinoidnega sistema, a so ga zaradi stranskih učinkov umaknili.
Najprej registracija zdravila, nato odločitev o financiranju ZZZS
Naravni in sintetični kanabinoidi se uporabljajo kot zdravila v obliki tablet, kapsul, kapljic ali pršila za nos. V 20 državah EU, kjer so postopek registracije omenjenih zdravil že opravili, sta najbolj razširjeni zdravili sativex in marinol. Slednji je na voljo tudi v naravni in ne več v zgolj sintetizirani obliki. Na Nizozemskem je registrirano tudi zdravilo iz konoplje bedrocan, ki pa ga v drugih državah EU še ne uporabljajo, navajajo na ministrstvu za zdravje.
Za izdajo dovoljenj za promet z zdravili iz konoplje je tako kot za vsa druga zdravila pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Agencija za zdravila v 30 dneh po prejemu popolne vloge proizvajalca izda začasno dovoljenje za promet z zdravilom oziroma dovoljenje za vnos ali uvoz zdravil ter dovoljenje za vnos ali uvoz zdravila, ki spada med prepovedane droge skupine II ali III.
Če agencija izda dovoljenje za uvoz ali vnos zdravila, je zdravilo dostopno le za uporabo v zdravstvenih ustanovah, če pa je zdravilo uvrščeno tudi na listo nujno potrebnih zdravil, pa je lahko v prometu in s tem na voljo bolnikom tudi v lekarnah in lahko kandidira pri ZZZS za razvrstitev na liste in s tem financiranje iz javnih sredstev.
Ali bo določeno zdravilo financirano iz javnih sredstev, odloča ZZZS v predpisanem postopku razvrščanja zdravila na liste po predhodni določitvi najvišje dovoljene cene zdravila s strani agencije za zdravila, navajajo na ministrstvu za zdravje.
Pri predpisovanju ključna dobra obveščenost zdravnikov za preprečevanje zlorab
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je ključno, da ljudje razumejo, da pripravki iz konoplje niso zdravila za vse bolezni, zato naj se ob morebitni uporabi posvetujejo s svojim zdravnikom. Po njihovem mnenju je namreč nedopustno, da bi bolnik zaradi neustreznih informacij glede zdravilnih učinkov konoplje opustil zdravljenje, ki mu ga je predpisal zdravnik, in si s tem zmanjšal možnosti za ozdravitev ali preživetje. Pretirano poudarjanje zdravilnosti konoplje lahko naredi veliko škode tako pri bolnikih kot tudi pri otrocih in mladih, ki že sedaj predstavljajo eno ključnih ciljnih skupin za trženje tako dovoljenih kot prepovedanih drog.
Zdravniško društvo namerava organizirati predavanja za zdravnike glede predpisovanja zdravil iz konoplje. Kot je za STA opozoril predsednik društva Pavel Poredoš, je meja med normalno uporabo teh zdravil z namenom, da se lajšajo simptomi, in zlorabo zelo tanka. Ob tem pa opozarja, da je za lajšanje težav in drugih tegob v medicini dovolj ostalih zdravil, ki imajo kontrolirano sestavo in kjer je tudi odmerjanje zelo predvideno.