Prehranska dopolnila, paketi za hujšanje, superživila, »preproste rešitve za zakisano telo«... To je le nekaj izdelkov, ki jih je na trgu mogoče kupiti pod blagovno znamko Sensilab. Ta je v lasti skupine slovenskih poslovnežev, nekdanjih visokih uslužbencev Leka, s katerimi je vrsto let tesno poslovno povezan tudi Metod Dragonja, nekdanji predsednik uprave Leka in zdaj državni sekretar na ministrstvu za finance. To je pred mesecem dni napovedalo ukrepe za boj proti davčnim oazam. Prav v eni od njih – Luksemburgu – ima sedež tamkajšnja družba Sensilab, edina lastnica istoimenskega slovenskega farmacevtskega podjetja. V njej ima po podatkih iz Luksemburga svoj lastniški delež tudi podjetje v lasti družine Metoda Dragonje.
Finančno ministrstvo in povezave z Luksemburgom
Vlada Mira Cerarja je konec novembra ustanovila medresorsko delovno skupino za boj proti davčnim oazam. Ta naj bi pripravila ukrepe za učinkovitejšo zaščito gospodarskih in finančnih interesov države v povezavi s prenašanjem finančnega premoženja v tujino. V komisiji sedijo tudi predstavniki ministrstva za finance. A z Luksemburgom, največjo davčno oazo znotraj EU, sta bila v zadnjih letih povezana kar dva sedanja visoka uslužbenca ministrstva. Že pred časom smo v Dnevniku razkrili, da je minister za finance Dušan Mramor svoje prihranke vložil v sklad tveganega kapitala s sedežem v Luksemburgu. Danes objavljamo zgodbo o tem, da je v tej kneževini družbenik podjetja tudi podjetje družinskih članov državnega sekretarja.
Dragonja v Luksemburgu prek družinskega podjetja
Metod Dragonja je družbo Sensilab SA v Luksemburgu soustanovil konec januarja 2012. Kot je razvidno iz zapisnika skupščine, ki smo ga pridobili v Luksemburgu, je pooblastilo za zastopanje pri notarju izročil Marku Dolžanu, nekdanjemu direktorju Leka za Poljsko. Ta je približno odstotek delnic Sensilaba pri ustanovitvi vplačal v imenu slovenskega podjetja Fridra. To je v lasti družine Metoda Dragonja, ki je bil od leta 1999 tudi direktor podjetja. Temu položaju se je Dragonja odrekel šele 24. februarja letos, ko ga je državni zbor imenoval za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo v vladi Alenke Bratušek. Podjetje družine Dragonja vložka v luksemburški Sensilab ob ustanovitvi ni vplačalo v denarju. Tako kot drugi lastniki je v kapital vložilo delnice poljske farmacevtske družbe Polfa Lodz.
Ta ima glavno vlogo v mreži podjetij, ki so jo v zadnjih letih spletli nekdanji kadri Leka: poleg Dolžana še nekdanji direktor prodaje v Leku za jugovzhodno Evropo Bojan Ščukovt in nekdanji nabavni direktor za učinkovine Branko Belčič. Ti so Polfo Lodz kupili leta 2007, njen vzpon pa sovpada z začetkom poslovanja z Lekarno Ljubljana. Ta je od Polfe Lodz prek slovenskega podjetja Farmicom kupovala galenske izdelke, torej zdravila, ki ne potrebujejo dovoljenja za promet. Še leta 2010 je Farmicom ustvaril 2,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, lani pa so ti že dosegli šest milijonov evrov. Lekarna Ljubljana je Farmicomu v zadnjih letih nakazala za več kot tri milijone evrov plačil. Sliko dejanskih prihodkov iz poslov z Lekarno Ljubljana izkrivlja dejstvo, da je ta v vmesnem času ustanovila podjetje za veledrogerijo LL Grosist. Več let je bila stična točka med Mestno občino Ljubljana, lastnico Lekarne Ljubljana, in nekdanjimi kadri Leka nekdanja podžupanja Jadranka Dakić, še iz časov Mercatorja ena najtesnejših sodelavk župana Zorana Jankovića in nekoč tudi sama zaposlena v Leku. Njen soprog Miodrag Dakić in Bojan Ščukovt sta od leta 2008 solastnika nepremičninskega podjetja Malija, ki je želelo nad Izolo zgraditi prestižno turistično kmetijo, Dakićeva pa je večkrat zanikala, da bi za svoje bivše sodelavce posredovala pri Lekarna Ljubljana.
Omrežje Lodz-Ljubljana-Luksemburg
V tem poslovnem omrežju ima pomembno vlogo tudi Metod Dragonja. Dolžan, Ščukovt in Belčič so Polfo Lodz kupili tudi s posojilom Factor banke, ki jo je takrat vodil Ciril Dragonja, brat Metoda Dragonje. Prav na zahtevo banke so prevzemniki v nadzorni svet poljske družbe imenovali tudi Metoda Dragonjo. Po naših podatkih je podjetje njegove družine še v začetku leta 2012 obvladovalo dober odstotek delnic Polfe Lodz. Hkrati ne gre prezreti, da je bil lani, ko je vodenje Lekarne Ljubljana iz rok Marka Jakliča prevzel Marjan Sedej, med kandidati za vodenje tega javnega zavoda tudi Dragonja. Slednjega so Dolžan, Ščukovt in Belčič leta 2012 očitno povabili tudi v luksemburški Sensilab, ki je zdaj ključna družba iz njihovega poslovnega omrežja. Luksemburški Sensilab, katerega solastniki so tudi poslovni partnerji omenjene trojice iz Švice, Poljske, Srbije in Kitajske, je tako po novem lastnik Polfe Lodz, preimenovane v Sensilab Poljska, Farmicoma in od konca leta 2013 tudi slovenskega Sensilaba.
Dragonji smo včeraj zastavili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, ali je lastniški delež v Sensilabu prijavil komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), zakaj je bil Sensilab ustanovljen v Luksemburgu in ali so lastniki Polfe Lodz že poplačali posojilo, najeto pri Factor banki, ki je zdaj v izključni lasti države. Z ministrstva za finance so nam odgovorili le, da »Metod Dragonja ni lastnik podjetja Sensilab, niti direktno niti posredno, da Metod Dragonja ni več član nadzornega sveta Polfe Lodz in da nima nobenih obveznosti do Factor banke«. Podjetje Fridra v bilancah na zadnji dan leta 2013 izkazuje za dober milijon evrov dolgoročnih finančnih naložb, v pojasnilih pa med njimi navaja tudi delež v luksemburškem Sensilabu.
Sensilabu tudi državna subvencija
Podatek, da je Dragonja (prek svoje družine) povezan z luksemburškim Sensilabom, je pomemben, ker gre za družbo, namenjeno davčni optimizaciji, Dragonja pa ima visok položaj na ministrstvu, ki le s težavo krpa luknje v državnem proračunu. Omeniti velja še en razlog. 26. februarja letos, dva dni po tistem, ko je bil Dragonja v državnem zboru potrjen za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, je namreč slovensko podjetje Sensilab prejelo 20.000 evrov subvencije Slovenskega podjetniškega sklada. Ta sodi pod okrilje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Denar je slovenski Sensilab dobil na razpisu za zagon inovativnih podjetij. Res je, da je slovenski Sensilab pogodbo s skladom podpisal julija 2013, torej v času, ko Dragonja še ni bil niti blizu ministrstva. A hkrati je res, da je luksemburški lastnik v slovenski Sensilab vstopil šele nekaj mesecev pozneje, natančneje decembra. To dopušča možnost, da v skladu sploh niso vedeli, da je s prejemnikom subvencije povezan tudi novi minister. Sensilaba ni na seznamu podjetij, za katera velja omejitev poslovanja z državo.
»Ob izdaji sklepa so bili večinski lastniki podjetja Sensilab fizične osebe, potem pa je bila med solastniki tudi pravna oseba Luksemburga. Tudi kasnejše spremembe lastniške strukture za koriščenje pomoči so dovoljene. Na razpis se lahko prijavijo tudi podjetja, ki so registrirana v Sloveniji, čeprav je lastnik tuje podjetje,« so pojasnili v skladu.