Toda zadeve so se lani začele resno zapletati, saj so v nekaterih občinah izračunali, da bi bil njihov delež financiranja previsok. Pomisleke so imeli tudi v zvezi s predvideno letno količino odpadkov, ki naj bi jo v Leskovcu sprejemali v obdelavo. Kazalniki so namreč že nekaj časa nakazovali, da količine padajo in da je izhodiščna količina 41.000 ton na leto krepko precenjena.
Pogodba je, pogodbe ni
Ker so nekatere občine dale vedeti, da je tako predimenzioniran projekt zanje predrag in da bodo zaradi tega primorane iskati nadomestne rešitve, je kazalo, da bo projekt klavrno končal, kar bi mestni občini Novo mesto kot nosilki projekta nakopalo resne denarne, če ne celo likvidnostne težave. Žarek sonca je posijal aprila letos, ko sta tedanji novomeški župan Alojz Muhič in minister Dejan Židan podpisala pogodbo o evropskem in državnem sofinanciranju projekta, vendar je šlo pri tem za zelo kratkotrajno veselje.
Po pogodbi bi družbeniki namreč morali do letošnje jeseni pridobiti gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje, kar pa jim ni uspelo. Zaradi tega je pogodba o sofinanciranju postala neveljavna, jugovzhodne občine pa so se znašle v skorajda brezizhodnem položaju.
Nov novomeški župan Gregor Macedoni se je zaradi tega z župani širše regije začel pogovarjati o možnostih za rešitev projekta. Ločeno od njegovih prizadevanj pa so v družbi CEROD v včerajšnji izjavi za javnost napisali, da projekt CEROD 2 še vedno zagovarjajo v prvotno zastavljenem obsegu ter da še vedno računajo, da bi z evropskim in državnim denarjem pokrili 82 odstotkov vrednosti projekta, na občine pa bi odpadel zgolj manjši, 4,8 milijona evrov obsegajoč del. V izjavi optimistično računajo na povečanje števila sodelujočih občin.
Projekt bi postavili na realna tla
Med prvimi, ki so projekt ocenile kot preobsežen in predrag, je bila občina Krško, katere župan Miran Stanko pravi: »CEROD pač vodi svojo politiko, ki se ne ujema s politiko novega vodstva novomeške občine. Glede na to, da se v Sloveniji odpirajo novi centri za ravnanje z odpadki, na povečanje števila občin objektivno ni mogoče računati, ravno tako tudi ne na količine, ki jih omenjajo,« pravi Stanko, ki v prizadevanjih za nadaljevanje programa, a na drugačnih temeljih, novomeškega županskega kolega podpira. »Vodilna misel prvih pogovorov je ta, da bi glede na padajoče količine projekt rekonstruirali tako, da bi z 41.000 ton prišli na približno 20.000 ton, kar bi projekt pocenilo na okoli 12 milijonov evrov, za kar bi bilo dosti lažje zagotoviti denar. Časa imamo malo, kajti če želimo sofinanciranje iz evropskega sklada, mora poskusno obratovanje steči že prihodnje leto,« pojasnjuje Stanko.