Ni denarja, ni kredita
Vsakršnim novim časovnim odmikom so takrat odločno nasprotovali, danes pa kaže, da jih tedanja na videz ugodna rešitev ne bo odrešila strahov, kajti ni verjeti, da bi protipoplavno zaščito lahko zgradili v dogovorjenem času. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje svoje zaveze namreč niso izpolnili in graditeljem iz družbe Infra za letos načrtovanih štirih milijonov evrov še niso nakazali. Denarja tako ni niti za dokončanje projektov, kaj šele za gradnjo. Vrednost gradnje celotne infrastrukture, se pravi akumulacijskega bazena in protipoplavne zaščite za HE Brežice, sicer ocenjujejo na 173 milijonov evrov. Na vladi so lani sklenili, da bodo zaradi domnevno prešibkega vodnega sklada za gradnjo bazena pri evropski investicijski banki najeli kredit v višini 75 milijonov evrov, toda januarja letos usklajene kreditne pogodbe na omenjenem ministrstvu še vedno niso podpisali.
Predsednik odbora za gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn Niko Galeša takšno ravnanje ministrstva ocenjuje kot nerazumno in nerazumljivo, saj gre za kršitev zakona o izkoriščanju vodnega potenciala spodnje Save. Pojasnila ministrstva, da v vodnem skladu, iz katerega naj bi pritekla večina denarja za gradnjo elektrarniške infrastrukture, ni zadosti denarja, pa označuje kot neresnične in neresne. »V vodnem skladu se na leto nabere 40 milijonov evrov, od česar vanj kar 80 odstotkov prispeva slovenska energetika. Ni torej res, da Posavju na leto ni mogoče nameniti 25 milijonov evrov, ko pa po drugi strani sicer neuradno izvemo, da nameravajo prav ta znesek letos iz sklada prenesti v integralni proračun Slovenije,« je nezadovoljen Galeša.
Sedem milijonov evrov letnega izpada
Na gradbišču HE Brežice pa sicer pripravljalna dela potekajo po načrtu. Direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji (HESS) Savi Bogdan Barbič pravi, da je družba v stanju dokončati elektrarno, tudi če še ne bo zgrajen akumulacijski bazen, vendar turbine na suhem ne bi imele nobenega smisla. »Najbolj nenavadno je, da se na okoljskem ministrstvu ne držijo niti tistega dela pogodbe, ki so ga sami sestavili, ter da se na naša opozorila ne odzivajo. Enomesečni izpad proizvodnje znaša 600.000, enoletni pa sedem milijonov evrov. Vse kaže, da se bomo na takšno obnašanje ministrstva morali odzvati in uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva za izterjavo škode, ki se kaže, sicer se bo družba znašla v resnih težavah,« pojasnjuje Barbič.
Takšno razmišljanje Barbiča je razumljivo, kajti če akumulacijski bazen ne bo zgrajen do oktobra 2016, ko se začne redni letni remont krške jedrske elektrarne, v katere območje sega, bodo morali s polnjenjem bazena počakati nadaljnjih 18 mesecev, kolikor traja obdobje do naslednjega remonta jedrske elektrarne.
Po prvotnih načrtih bi morala biti celotna veriga petih spodnjesavskih elektrarn končana leta 2015, zaradi sedanjih zastojev pri financiranju gradnje infrastrukture elektrarn pa celo zadnja objavljena letnica dokončanja – 2019 – zveni preveč optimistično.