Nekdanji bazenski kompleks, kamor so nekoč hodili na priprave najboljši jugoslovanski plavalci in kjer je še kot mladinec zmagoval denimo Peter Mankoč, že nekaj let kaže podobo zapuščene ruševine.
Prva rešitev je padla v vodo
Kako je prišlo do tega? Kriv je bil zlom slovenskega gospodarstva v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je leta 1993 v stečaju končala tudi krška tovarna celuloze in papirja, bazen pa je postal sestavni del stečajne mase. Nekaj časa na delovanje kluba to ni vplivalo. Ko pa je nekaj let pozneje bazen prišel v zasebne roke in občina zasebniku ogrevanja vode ni bila pripravljena financirati, se je za krške plavalce začela kalvarija. Po nenehnem vztrajanju klubskih funkcionarjev, naj občina poskrbi za normalne vadbene pogoje, so se občinski svetniki leta 2006 soglasno odločili za gradnjo nadomestnega bazena, ki bi ležal znotraj območja krškega športnega parka na nasprotnem bregu reke Save in ki bi ga zgradili v roku treh let. Toda zaradi poseganja predvidene lokacije v vplivno območje verige spodnjesavskih hidroelektrarn je prišlo na dlan, da iz tega projekta ne bo nič, in razočarani krški plavalci so še naprej ostajali brezdomci. Da dejavnost kluba z dolgoletno tradicijo ne bi povsem zamrla, so odvisno od letnega časa in vremenskih razmer vadili v Brestanici in Čatežu ob Savi, pozimi pa v šolskih bazenih skromnih dimenzij.
V pričakovanju odločitve svetnikov
»Kot vsako pomlad tudi letos komaj čakamo dne, ko bomo lahko začeli vaditi v letnih bazenih. Občina Krško nam posebej v prehodnem obdobju težave pomaga prebroditi tako, da nam financira določeno število treningov zunaj domače občine, vendar nam to povzroča dodatne logistične težave in usklajevanja, kar z vidika vadbenega procesa seveda ni najoptimalnejše,« pojasnjuje predsednik Celulozarja Borut Mlakar, ki kot vsi v klubu nestrpno čaka odločitve krških svetnikov na aprilski seji, ko bo vprašanje novega bazena ponovno na dnevnem redu.
Tokrat bo v igri znova stara lokacija pri tovarni papirja. Če bodo svetniki predlog podprli, bi obstoječi razpadajoči bazenski kompleks začeli rušiti še istega meseca, v nadaljevanju pa bi, brž ko bo po finančni plati mogoče, začeli graditi novega.
»Po nam znanih informacijah ni več administrativnih ovir za gradnjo pokritega bazena, ki bo namenjen prvenstveno vsem občanom, hkrati pa bo omogočal plavalnemu klubu in drugim društvom, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, ustrezne vadbene pogoje. Pričakujemo, da bo nov bazen funkcionalen, energetsko varčen in ustreznih dimenzij,« pravi Mlakar, ki verjame, da bo z gradnjo novega bazena Krško ohranilo pri življenju enega svojih tradicionalnih športov in še naprej ostalo regijsko plavalno središče, ki bo nadobudnim plavalkam in plavalcem omogočalo doseganje rezultatov na najvišji ravni.