V času vse šibkejšega lokalnega gospodarstva in vse večje brezposelnosti si lahko Zasavci hudo očitajo napake oziroma zdrahe iz preteklosti. Če bi pred leti ravnali pametneje in složneje, ne bi imeli toliko težav s prezaposlovanjem delavcev iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), bržkone bi bila precej nižja tudi brezposelnost v regiji. V Zagorju bi namreč lahko stala proizvodnja zdaj preboldskega Odela, ki je leta 2004 kot takratni Schefenacker naznanil svoj prihod v zagorsko dolino, a so ga domačini – največ zaslug za to sta imela direktor Regionalnega centra za razvoj (RCR) Tomo Garantini in takratna direktorica Orie Sonja Klopčič, ki sta nasprotovala gradnji poleg RCR – z medsebojnimi nesoglasji odslovili.
Naravna svetloba pomembnejša od delovnih mest
Preboldski proizvajalec visokokakovostnih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobile najprestižnejših blagovnih znamk, ki je nedavno prejel priznanje za poslovno odličnost v minulem letu, je pred skoraj sedmimi leti v Zagorju napovedal odprtje 300 delovnih mest, danes pa v Sloveniji zaposlujejo že več kot 900 ljudi in ustvari okoli 120 milijonov evrov prometa na leto. S takšnim podjetjem bi se lahko pohvalili v Zasavju, če se ne bi Garantini in Klopčičeva, ki sta, mimogrede, skupaj poslala v stečaj tudi zagorsko lesno industrijo Svea, uprla gradnji Schefenackerjeve proizvodne hale, ker bi ta metala senco na stavbo Regionalnega centra za razvoj, kjer je takrat še imelo prostore podjetje Oria.
Za prihod tujega naložbenika se je zelo zavzemal župan Matjaž Švagan, ki se je zavedal krepitve gospodarske moči in ustvarjanja novih delovnih mest v občini, ter je Garantinija in Klopčičevo prosil, naj umakneta svoje pripombe k ureditvenemu načrtu obrtno-industrijske cone Toplice, v kateri bi gradil Schefenacker. Vendar je Robert Grah, direktor hčerinskega podjetja SG Automotive, ki je za nemškega lastnika vodil proces naložbe, kljub vsemu ocenil, da podjetje v zagorski dolini ni dobrodošlo. Pomagalo ni niti Švaganovo prizadevanje, da bi »zasenčene« prostore RCR odkupila občina.
»Naj stopijo pred brezposelne in povedo, ali se čutijo odgovorne«
Iz zapisnikov zagorskih občinskih sej je razvidno, da je Graha še najbolj razočaral Garantini, saj gre za človeka, ki vodi (sicer edino zasebno) regionalno razvojno agencijo, nastalo iz sredstev zasavskih občin in države, njegova naloga pa je bila tudi prestrukturiranje zasavskega gospodarstva. Zato je bil Grah še toliko bolj presenečen, da sta Garantini in Klopčičeva kljubovala prihodu družbe, ki bi zaposlovala domače ljudi, samo zaradi tega, ker bi njena proizvodna hala »popolnoma prekinila pot naravni svetlobi v pritličju in prvem nadstropju RCR in s tem bistveno poslabšala kvaliteto na novo urejenih prostorov tega objekta«.
Kako Robert Grah zgodbo komentira danes, ko v Zasavju tarnajo nad slabimi gospodarskimi razmerami? »Že takrat sem rekel, da se ne grem političnih igric in še kakšnih drugih igric oziroma zahtev zagorskih akterjev, ker me zanima samo gospodarstvo, pošteno gospodarstvo. Upam, da si zaslužni za pregon takratnega Schefenackerja iz Zagorja upajo pogledati v obraz brezposelnim ljudem in jim povedati, ali se čutijo oziroma čutita kriva za to ali ne. Kajti 1000 delovnih mest ni mačji kašelj,« je še zdaj vidno razočaran dejal Grah, Zagorjanom pa še vrgel kost, da se bo podjetje v Preboldu v prihodnje še širilo, saj v evropski avtomobilski industriji predstavljajo zelo pomembnega dobavitelja.
Švagan: Danes bi bilo vse drugače
Švagan, ki se je lani s potopom Svee z Garantinijem in Klopčičevo soočil že v drugi neprijetni situaciji, se zgodbe o Schefenackerju spominja kot ene »najhujših in bolečih« v svojem mandatu. »Če bi Schefenacker postavil proizvodnjo v Zagorju, bi bilo danes v Zasavju vse drugače. Pomagali smo jim pridobiti 1,2 milijona evrov subvencij za neposredna tuja vlaganja, a sem na koncu ostal sam. Čeprav je že takrat potekalo tudi prezaposlovanje delavcev RTH, se na zaplete nista odzvali ne območna obrtna ne gospodarska zbornica,« je povedal Švagan.
Zemljišče, na katerem bi lahko danes stal Odelo, je sicer dve leti kasneje kupilo domače podjetje Kumplast, ki je na njem prav tako želelo postaviti proizvodno halo, vendar so se med pripravo gradbenega projekta njihove potrebe povečale, zato so se selili v prostore nekdanjega PAK 4 v Kisovcu. Tako zemljišča v Toplicah ne potrebujejo več in je naprodaj, je povedal direktor podjetja Jože Ule. Dodal je, da je sicer bilo nekaj zanimanja za gradnjo trgovskih prostorov, vendar resnega kupca do zdaj niso našli.
