Problematična zebrasta školjka
Židan v odgovoru Liscu navaja, da je vladna uredba trenutno v medresorskem usklajevanju, posebej temeljito pa morajo obdelati še ukrepe v zvezi s preprečevanjem vnosa invazivne zebraste školjke, ki po izkušnjah z reke Drave zaradi prekomerne razmnožitve lahko povzroča motnje pri delovanju elektrarniških zapornic. K sodelovanju pri razreševanju tega vprašanja so pritegnili tudi strokovnjake ljubljanske biološke fakultete, študija pa je menda že v zaključni fazi. Židan tako meni, da bi bila uredba lahko sprejeta še v letošnji plovni sezoni, vsebovala pa naj bi tudi rešitev glede uporabe skuterjev, za katere bi določili posebej označene poligone.
Slednje je dvignilo na noge ribiče, ki plovbi z motornimi plovili po rekah že tako niso naklonjeni, saj po njihovem vsaka takšna plovba vpliva na kakovost voda in na ribji živelj. Zaradi tega vztrajajo, da mora biti takšna plovba časovno omejena na obdobja, ko ni ribje drsti, in ne sme zajemati območij ribjih drstišč in vodotokov znotraj gojitvenih načrtov lokalnih ribiških družin, ki jih potrdi zavod za ribištvo.
»Iz navedenih razlogov ribiči nasprotujemo plovbi skuterjev, gliserjev in podobnih hitrih plovil, ki vsi povzročajo velike valove, zaradi katerih prihaja do erozije brežin, dvigovanja mulja in škode na ribah, predvsem mladicah, ki se zadržujejo v plitvinah ob bregu in jih valovanje odplakne na suho,« pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl in dodaja, da se ribiči žal prevečkrat srečujejo s primeri slabe prakse, med drugim tudi v vodah na širšem območju gradnje spodnjesavskih elektrarn. »Režim plovbe na Savi naj bo tak, da bo dovoljeval samo prevoz potnikov ali tovora ter plovil za vzdrževalna dela in za ribiško upravljanje, pri čemer zagovarjamo jasno stališče, da ne sme biti uredba o plovbi po Savi bistveno drugačna, v nobenem primeru pa manj omejujoča, kot je uredba o plovbi na reki Ljubljanici,« dodaja Žaberl.
Za plovbo po Ljubljanici velja, da je hitrost z manjšimi plovili na motorni pogon omejena na 5 kilometrov na uro, pri čemer moč motorja ne sme presegati 2,95 kilovata, medtem ko je hitrost večjih plovil za prevoz potnikov po natančno določenem območju omejena na 8 kilometrov na uro.
Takšno stališče krovne ribiške organizacije daje slutiti, da se z vladno uredbo, ki bo, kot je razbrati iz Židanovih besed, omogočala tudi uporabo vodnih skuterjev, ribiči ne bodo sprijaznili in bodo najverjetneje prisiljeni poseči po ukrepih za varstvo interesov v korist ribjega življa.
Hidroelektrarnam se plovila ne bodo smela približati
Omenjeni občinski uredbi Sevnice in Krškega v svojem besedilu vprašanju varne plovbe posvečata precej prostora, v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) pa dodajajo dodatne varnostne ukrepe, s katerimi ljubiteljem čolnarjenja želijo preprečiti približevanje nevarnemu jezovnemu območju.
Pri HESS glede plovbe po Savi sicer nimajo večjih zadržkov niti kar zadeva uporabo plovil na motorni pogon, če bodo uporabniki dosledno upoštevali uredbe lokalnih skupnosti ter ukrep družbe, s katero mejo približevanja elektrarnam s pomočjo velikih opozorilnih panojev omejujejo na 300 metrov. »Uporabniki morajo ravno tako upoštevati tudi stanje vode. Sava je kljub vsemu namreč še vedno hudourniška reka, zaradi česar pretok, večji od 300 kubičnih metrov na sekundo, ne omogoča več varne plovbe,« opozarja vodja službe kontrolinga pri HESS Andrej Štricelj.
V brežiški občini, na ozemlju katere so prvo elektrarno začeli graditi marca letos, akumulacijskega bazena še nimajo, odlok o plovbi pa kljub temu že pripravljajo. Ta bo vožnjo po akumulacijskem jezeru HE Brežice dovoljeval le manjšim plovilom za prosti čas in šport. Na področju športa ambicije Brežičanov segajo celo tako daleč, da bi s prirejanjem mirnovodaških in divjevodaških veslaških oziroma kajak-kanu tekmovanj utegnili konkurirati Bledu in Tacnu. (Divjevodaško slalomsko stezo nameravajo zgraditi ob akumulacijskem jezeru.) Pri sestavljanju uredbe za akumulacijsko jezero HE Mokrice, ki naj bi jo začeli graditi prihodnje leto, bodo morali v Brežicah upoštevati tudi želje nekaterih turističnih in gospodarskih družb, katerih poslovna vizija zajema tudi uporabo večjih in velikih rečnih plovil – ladij.