Leta 2011 so nekaj upanja v izboljšanje stanja zbudili meddržavni pogovori slovenskih in hrvaških prometnih strokovnjakov in politikov o obnovi obsotelske železniške proge. Nekateri so takrat napovedovali, da bo pod travinjem in grmovjem speče tire mogoče oživiti že kar v letu ali dveh, a so kmalu ugotovili, da zaradi schengenskega mejnega režima to ne bo mogoče. Proga deloma namreč poteka celo po mejni črti (blizu Imenega), pogosto pa gre zdaj po tej, zdaj po drugi strani državne meje. Vse kaže, da z obnovo proge in ponovno vzpostavitvijo potniškega in tovornega prometa po njej najmanj do leta 2018, ko naj bi tudi Hrvaška vstopila v schengenski sistem nadzora zunanjih evropskih meja, ne bo nič.
Odlašanje ljudem ni po volji
»Takšno odlašanje našim občanom seveda ni po volji, saj smo brez železnice preveč odrezani tako od Celja kot od milijonskega Zagreba. Nedavno smo prek šmarske upravne enote ter zatem še prek posavske razvojne regije podali pripombo na pripravljeno strategijo razvoja prometa pri nas ter opozorili na pomen obnove te proge za naše ljudi,« pravi župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. Bistričani imajo pri tem dobre sogovornike v sosednjem (hrvaškem) Kumrovcu, kjer podobno pritiskajo na Zagreb.
»Od ministrstva za infrastrukturo pričakujemo, da bo ta projekt vključilo v program nove razvojne perspektive. Vemo, da obnove proge ni mogoče pričakovati čez noč, toda možnost uporabe evropskega denarja je treba izkoristiti. Po mojem tu niti ne gre za ne vem kako visoke zneske, saj proga vendar že obstaja in ne bo treba na novo kupovati nobenih zemljišč, le obnoviti jo bo treba na določenih odsekih,« razglablja Debelak in doda, da predstavlja 40 kilometrov oddaljeni Zagreb velik potencial za tamkajšnje gospodarstvo in kmetijstvo, kar bi bilo treba z odprtjem meje čim prej izrabiti. »Poleg tega bi nam veliko pomenila tudi železniška povezava z Mariborom,« pristavi. Po hrvaških virih naj bi obnova proge stala približno 7 milijonov evrov.
Hrvaška obnovo proge zaradi nerešene meje ustavila
Hrvaška stran se je obnove tako imenovane kumrovške proge lotila že leta 2005, ko so obnovili in leta 2008 odprli elektrificirani odsek od železniške postaje Savski Marof do Harmice tik ob slovenskem meddržavnem mejnem prehodu Rigonce v brežiški občini, kjer zdaj obratuje primestni vlak Dugo selo–Zagreb–Harmica. Tega, sodeč po številnih pred harmiškim postajališčem parkiranih avtomobilih z registrsko oznako Krškega, precej uporabljajo tudi Posavci. Nadaljnje načrte pri obnovi jim je tedaj prekrižala intervencija slovenske strani, ki je sosede opozorila, da za dela na slovenski strani meje nimajo soglasja naše države, svoje so prispevale tudi denarne težave hrvaškega vlagatelja. Kaže, da obe strani zdaj čakata še na konec arbitražnega postopka o meji med državama, saj je sedanje stanje, ko proga med Harmico in Podčetrtkom nenehno prehaja zdaj na eno, zdaj na drugo stran državne meje, zarisane po nekdanjem koritu Sotle, res nesmiselno.
Železničarji obeh držav (spo)razumno
Kot kaže, se na področju meddržavnega urejanja železniških povezav vendarle premika na bolje. Decembra so na Hrvaškem obnovili progo od Đurmanca pri Krapini do državne meje v bližini Rogaške Slatine, tako da prebivalci zgornjega Obsotelja zdaj tudi z vlakom pridejo do Zagreba. Toda za občane Bistrice ob Sotli ta povezava ni primerna, saj so od najbližje železniške postaje v Imenem enajst kilometrov daleč, poleg tega bi bila vožnja skozi Đurmanec skoraj trikrat daljša kot po trenutno neuporabni kumrovški progi.
V Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo so nam pojasnili, da z vzdrževanjem tistega dela proge, ki pri Podčetrtku nekajkrat menja stran državne meje, zaradi sporazuma o mejnem železniškem prometu, sklenjenega med slovenskimi in hrvaškimi železnicami, nimajo težav, nimajo pa informacij, kakšen je hrvaški interes za vzpostavitev železniškega prometa do Kumrovca in s tem do neposredne bližine Bistrice ob Sotli.