Ker je že dalj časa jasno, da tolikšnih količin odpadkov ni mogoče hraniti v pretesnih in varnostno ne najbolj primernih prostorih znotraj jedrske elektrarne, je na prelomu novega tisočletja stekel postopek za gradnjo trajnega odlagališča v Krškem nastalih odpadkov, ki bi se jim pridružili še radioaktivni odpadki, ustvarjeni v medicini, raziskavah in industriji v drugih krajih Slovenije. V skladu s prvotnimi načrti bi moralo trajno odlagališče začeti obratovati že lani, v resnici pa za njegovo gradnjo niso zasadili še niti prve lopate.
Investicijski program potrjen
Med razlogi za tolikšno zamudo se največkrat omenjajo dolgotrajni administrativni postopki umeščanja v prostor, zahtevne raziskave tal ter pomanjkanje denarja. Glede na to, da je bil postopek umeščanja odlagališča v prostor že zdavnaj končan, sta na poti do uresničitve načrta torej ostali samo še zadnji dve oviri, pri premagovanju katerih od letošnjega poletja dobro kaže. V začetku julija je namreč minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel potrdil 174,66 milijona evrov vreden investicijski program gradnje, zaradi česar so na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) pred dnevi objavili javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije za odlagališče Vrbina, na lokaciji pa te dni potekajo tudi glavne geološke raziskave, ki naj bi jih končali najpozneje do novembra letos. Gradbeno dovoljenje naj bi dobili leta 2017, dokončanje odlagališča in začetek poskusnega obratovanja pa je v tem primeru mogoče pričakovati leta 2020.
Direktor jedrske elektrarne Stane Rožman pravi, da za NEK potrditev investicijskega načrta predstavlja dober obet, da bodo v prihodnje razbremenjeni iskanja dodatnih ukrepov za zagotavljanje začasnega skladiščenja. Med drugim so v posebnih stiskalnicah stiskali že odložene posode z odpadki, od leta 1998 pa gorljive snovi sežigajo pri zunanjem izvajalcu.
Na Hrvaškem nočejo svojih krških odpadkov
V hrvaških tiskanih medijih ter ob televizijskih prenosih zasedanja njihovega parlamenta je bilo v preteklosti večkrat zaslediti odločno nasprotovanje naše sosede, da bi kamor koli na območje svojega ozemlja uvozila kakršno koli količino radioaktivnih odpadkov iz Krškega, čeravno so se s pogodbo o solastništvu tega jedrskega objekta zavezali, da bodo za svojo polovico odpadkov poskrbeli sami. Ker prostorski načrt na lokaciji v Vrbini pri Krškem predvideva gradnjo odlagališča samo za slovensko polovico odpadkov, na ARAO pravijo, da bodo v tem primeru pač primorani zgraditi še dodatni odlagalni silos, ki bi ga gradili v sklopu postopka razgradnje elektrarne po koncu njenega obratovanja, ki naj bi se izteklo leta 2043. Vrednost odlagališča bi se v tem primeru zvišala na 209 milijonov evrov, vsaka država pa bi prispevala polovico zneska. Do takrat bodo v »slovenski« silos odlagali vse v Krškem nastale radioaktivne odpadke, torej tudi hrvaški del.
Kam gredo milijoni od nadomestil?
V proračuna krške in brežiške občine v skladu z državno uredbo redno priteka denar iz naslova nadomestil za omejeno rabo prostora. Krška občina tako na leto prejema nekaj več kot osem milijonov evrov, brežiška pa dobra dva milijona evrov. V Krškem so zadnja leta med drugim veliko vlagali v obnovo komunalne in prometne infrastrukture starega dela mesta in nekaterih drugih naselij ter ukrepe s področja zaščite in reševanja v primeru jedrske nesreče, sofinancirali so tudi obnovo gradu Rajhenburg in Mencingerjeve hiše, v okviru individualne rente pa omogočajo nižje cene vrtcev, letovanje otrok ter nekatere druge ukrepe s področja sociale.
Podobno je tudi v Brežicah, kjer pravijo, da brez teh nadomestil ne bi mogli uresničiti gradnje večnamenske športne dvorane, obnove in novogradnje šol ter vrtcev ter drugih v izboljšanje življenjskega okolja usmerjenih naložb. V Brežicah kljub temu ne pozabijo izpostaviti svojega nezadovoljstva nad razrezom nadomestil. »Glede na to, da okoli 40 odstotkov površine in prebivalcev v občini Brežice sodi v tako imenovani 10-kilometrski vplivni pas Nuklearne elektrarne Krško, občina pa dobiva zgolj 20 odstotkov od celotne vsote nadomestil, menimo, da bi nam moral pripasti večji delež. Toda doslej ni imela še nobena vlada posluha za naše pripombe,« so zapisali v uradu brežiškega župana Ivana Molana.
