Da je sredstev iz vodnega sklada za gradnjo hidroelektrarn premalo, je na včerajšnji seji odbora za HE na spodnji Savi potrdil tudi vršilec dolžnosti direktorja direktorata za investicije pri ministrstvu za okolje in prostor Leon Behin, ki je potrdil, da si Slovenija prizadeva pridobiti tudi evropska sredstva.
Roki za gradnjo protipoplavnih sistemov še neznanka
Odmikanje izvajanja ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti najbolj skrbi prebivalce v preteklih letih najbolj ogroženih naselij Velikih Malenc in Krške vasi v spodnjem toku reke Krke ter naselij Rigonce, Loče in Mihalovec v kotu med mejno reko Sotlo in Savo. Prvi dve ležita na vplivnem območju HE Brežice, preostala tri na območju HE Mokrice.
»Pred leti je bilo predvideno, da naj bi HE Brežice in Mokrice zaradi učinkovitejše poplavne varnosti omenjenih naselij gradili hkrati, a so načrtovalci projekt zatem razmejili. Najbolj nas moti, ker še vedno niso znani časovni roki za gradnjo protipoplavnih sistemov, ljudje se bojijo novih poplav, ogrožene so tudi Terme Čatež. Zaradi vsega tega imamo občutek, da se ta vidik gradnje hidroelektrarn ne jemlje zadosti resno,« opozarja brežiški župan Ivan Molan, ki ne želi, da bi se načrtovanega poglabljanja savskega korita lotili prepozno. Behin mu je odgovoril, da bodo terminske plane za poplavno varnost izdelali letos, sam projekt pa naj bi realizirali do konca leta 2020.
Manj Nature 2000 za več varnosti?
Nekaj več odprtih vprašanj ostaja v zvezi s protipoplavnimi ukrepi ob mejni reki Sotli, ki jih bo treba urejati v sodelovanju s sosednjo Hrvaško, s katero namerava Slovenija sodelovati tudi pri zagotavljanju potrebnega denarja. Posebnost širšega območja HE Mokrice je tudi ta, da od lani sodi pod območje Nature 2000 in s tem pod strožji režim pri poseganju v okolje, kamor sodi tudi gradnja obrambnih nasipov, več dela bodo zaradi tega imeli tudi pripravljalci dokumentacije za gradnjo HE Mokrice.
»Pri razširitvi območja Nature 2000 gre za nova dejstva, s katerimi smo se soočili v zadnjega pol leta in ki lahko upočasnijo postopek umeščanja HE Mokrice. V tem smislu imamo izdelanih že 1000 strani elaborata,« opozarja direktor hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič in dodaja, da bo pred začetkom gradnje zadnjega člena verige treba s Hrvaško uskladiti čezmejne vplive. Vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja bodo oddali do konca tega meseca. Barbič je tudi zanikal govorice o vprašljivosti gradnje HE Mokrice, ki prihajajo iz lokalnega okolja.