Nekaterim grozi izguba najmanj polovice pridelka
»Če navedem samo lastno izkušnjo, lahko rečem, da so na določenih zgodnejših sortah gosenice pojedle 50 odstotkov pridelka,« pove Ferdo Pinterič s Sromelj. Pri nekaterih vinogradnikih, ki gojijo predvsem modro frankinjo, žametno črnino, chardonnay in pinot, je škoda še večja.
Milena Rožman iz brežiške izpostave kmetijske svetovalne službe meni, da bo obseg škode mogoče oceniti šele po tem, ko bodo mladice zrasle do približno treh centimetrov in bo mogoče zanesljiveje oceniti, koliko poganjkov je preživelo. Po njenih besedah gre pri gosenicah, ki kratijo spanec vinogradnikom v Obsotelju in nekaterih drugih delih Štajerske, Dolenjske ter onkraj meje na Hrvaškem, pretežno za ličinke nočnih metuljev sovk. Rožmanova sodi, da gre pri njihovem letošnjem enormnem pojavu najverjetneje za naključje, ko je zaradi mile zime ob istem času prišlo do brstenja trte in razvoja ličink, ki si za preživetje in razvoj rade postrežejo s trtnimi brstiči. Po njenem nevarnost ne bo več trajala dolgo, saj naj bi se ličinke v kratkem zabubile in se počasi začele preobražati v nočne metulje.
Vinogradnika in vinarja Andreja Berkoviča smo srečali pri njegovem kar 292 let starem hramu na Orešju pri Bizeljskem. Povedal nam je, da Bizeljanci z baterijami v rokah gosenice najpogosteje pobirajo med 22. in 2. uro ponoči oziroma dokler baterije ne izgubijo moči. »Pri nas smo gosenice pobirali tri noči. Ocenjujem, da smo pri nekaterih sortah ob 30 odstotkov pridelka. Gosenice so na delu samo ponoči, dan preživijo v zemlji. Po stebrih, trtah ali žicah se premikajo neverjetno hitro. Poleg na videz obilnejših sovk so na delu tudi zelo vitke zemljemerke. Ker spominjajo na trtne vitice, jih je ponoči dosti težje opaziti. Napadajo zlasti majhna očesa, velikosti od pol do enega centimetra. V eni noči lahko objedo celoten trs.«
Letos rekordna invazija gosenic
»Da gre letos za najverjetneje doslej največji pojav te vrste, gre po mojem pripisati temu, da je veliki otoplitvi pred kakšnima dvema tednoma sledila ohladitev, zaradi česar je bila vegetacija ustavljena, kar je šlo gosenicam zelo na roko. Večjih poganjkov se namreč ne lotijo ali pa jim za eno noč zadostuje en sam. Sam sem jih v treh nočeh nabral okoli 400. Če jih ne bi, bi bil v desetih dneh na 4000 trtah lahko ob celoten pridelek,« ocenjuje Pinterič.
Da je boj z vsiljivkami zelo trdovraten, pove njegova izkušnja, ko se je čez dve noči vrnil na parcelo, na kateri je prvo noč nabral 180 gosenic. V drugo jih je odstranil 110, kar pomeni, da v isti noči ne pridejo vse iz zemlje.
Nekateri vinogradniki se zaradi številnih neprespanih noči jezijo tudi na brežiško kmetijsko pospeševalno službo, ki da jih na nevarnost ni pravočasno opozorila in jim ni svetovala vrste škropiva. Rožmanova nam je pojasnila, da učinkovitega škropiva zoper nadležne ličinke ni, ker na majhnih brstičih ostane premajhna količina kapljic, da bi lahko odgnala vsiljivce.
Vinogradnikom omenjenega širšega območja posavske vinorodne dežele torej ne preostane drugega, kot da po številnih neprespanih nočeh počakajo na drugo polovico maja, ko bo mimo tudi nevarnost pozebe. Šele takrat bodo lahko zanesljiveje ocenili, kolikšen pridelek si lahko obetajo jeseni. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so bili enotni, da tolikšne invazije gosenic, kakršna je letos, doslej še ni bilo.