Čeprav 135 odpuščenih rudarjev Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) ne verjame več v odpiranje novega rudnika na Brnici, so ključni akterji zasavske energetike še vedno prepričani, da ni pomembno reševati zgolj likvidnostnih težav RTH, temveč je treba najti rešitev za ohranjanje in razvoj celotne panoge v Zasavju. Tudi Termoelektrarna Trbovlje (TET) ima namreč delo le še do sredine marca, nato bodo spet čakali na delo, kaj bo sledilo po tem, si direktor TET Franc Blaznek ne upa napovedati.
Program zapiranja bi morali spremeniti že pred dvema letoma
Okoli zasavske energetike se po besedah Blazneka na dolgo in široko razpravlja kljub temu, da so stvari zelo enostavne. »Če govorimo o zasavski energetiki, je to TET in domači premog, ki je za nas najcenejši, četudi je sicer najdražji na svetu,« je poudaril Blaznek. Vendar pa se Zasavčani v začaranem krogu vrtijo že vse od leta 2009, ko so državi predlagali razvojne energetske projekte. Ti so bili tudi uvrščeni v osnutek nacionalnega energetskega programa, a ta nikoli ni bil sprejet, tako da zasavske energetike sploh ni na zemljevidu strategije razvoja nacionalne energetike. Dodaten udarec je bil pred dvema letoma sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerim so sredstva za zapiranje rudnika oklestili za dve tretjini na pet milijonov evrov na leto.
To je bilo znamenje, da bi že takrat morali temu prilagoditi tudi program postopnega zapiranja rudnika, je prepričan hrastniški župan Miran Jerič, ki dvomi, da bo sprejetje predloga podaljšanja srednjeročnega programa zapiranja rudnika do leta 2018 reševalo trenutne likvidnostne težave RTH. Dodatnih 45 milijonov evrov, ki naj bi jih prejeli v letih 2016, 2017 in 2018, bo namreč po njegovem mnenju šlo za sanacijo degradiranih površin, medtem ko je za kadrovsko-socialni program sredstva treba zagotoviti že zdaj. Samo z odprodajo premoženja to ne bo izvedljivo, so se z Jeričem strinjali tudi drugi navzoči, še posebno ob dejstvu, da RTH za poplačilo 14,5 milijona evrov kreditov bankam jamči prav s premoženjem, ki ga ni kaj dosti več od 15 milijonov evrov.
Zaradi blokiranih računov znova ne morejo izplačati plač
Poleg tega ima RTH vnovič blokirane račune, saj je avstrijska banka BKS vložila predlog za izvršbo. Družba tako v tem trenutku ne more izplačati niti januarskih plač, kaj šele da bi lahko odpuščenim delavcem obljubljala odpravnine. Direktor RTH Bojan Jelen je sicer dejal, da se z banko dogovarjajo o umiku predloga izvršbe, da bi lahko izplačali januarske plače, nadaljnji pogovori z bankami pa bodo odvisni od sprejetja podaljšanja zapiralnih del do leta 2018. »Ne delam si utvar, da bomo s tem zagotovo dobili dodatna sredstva. Prav tako je treba vedeti, da bodo banke, če bodo dovolile odprodajo premoženja, ostale brez jamstva za poplačilo dolgov,« je dejal Jelen in prisotnim rudarjem znova zagotovil, da bodo sredstva za odpravnine, kakor koli že, morali pridobiti, za zaščito njihovih pravic pa iščejo rešitve skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vendar pa rudarjev, ki so januarja ostali brez dela, ni prepričal. Ne verjamejo namreč, da s prizadevanji za podaljšanje zapiralnih del rešujejo problem rudarjev, temveč peščice ljudi iz uprave, ki bodo delo ohranili po letu 2015, jame pa bodo namesto njih v zadnjih treh letih zapirali podizvajalci, je dejal Stane Rožanc, eden od 135 delavcev, ki niti včeraj niso dobili odgovora na vprašanje, ali bodo dobili tisto, kar jim pripada – odpravnine ali premije za samozaposlitev.
