Zasavci so lani ustanovili 39 podjetij, na lastno karierno pot pa je stopilo 239 samostojnih podjetnikov. To bi bila spodbudna novica, če ne bi vedeli, da je v tem času ugasnilo 62 podjetij. Po podatkih Ajpesa je tako na zasavskem območju lani poslovalo 649 družb, ki so zaposlovale 5852 ljudi oziroma 257 manj kot leta 2012, in 1086 podjetnikov, ki zaposlujejo 580 ljudi. V stečaj je šlo tudi devet podjetij, ki jih Ajpesovo poročilo ne vključuje, med podjetniki pa stečajnih postopkov lani ni bilo.
Zasavske gospodarske družbe so že peto leto zapored končale z negativnim poslovnim izidom, ki se je v primerjavi z letom prej povečal še za 17 odstotkov. Ustvarile so namreč 10,2 milijona evrov neto čiste izgube, za ta rezultat pa so v največji meri zaslužne družbe s področja oskrbovanja z elektriko, plinom in paro. V tej dejavnosti posluje 15 zasavskih podjetij, ki so skupaj ustvarila 13 milijonov evrov neto čiste izgube (leta 2012 le 122.000 evrov), največ Termoelektrarna Trbovlje, ki zaradi visoke izgube tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta in predragega energenta stoji že od marca. Zanimivo: prav te družbe pa so izplačevale tudi najvišje povprečne bruto plače, ki so znašale 2153 evrov, medtem ko je povprečna bruto plača v Zasavju lani znašala 1454 evrov.
Če ne bi bilo energetike, bi bil poslovni izid pozitiven
Če družbe s področja oskrbe z elektriko, plinom in paro ne bi toliko povečale izgube, bi bil končni poslovni izid zasavskih družb lani pozitiven, kljub temu da sta sedem milijonov evrov neto čiste izgube ustvarili tudi družbi s področja rudarstva, ugotavljajo na Ajpesu. Najbolj se je v Zasavju pobrala predelovalna dejavnost, saj so podjetja iz te panoge za razliko od prejšnjih dveh let lani poslovala pozitivno. Podatek pa je spodbuden tudi zato, ker je v predelovalni industriji zaposlena kar polovica vseh zasavskih delavcev.
Zasavje je sicer med šestimi regijami, kjer so gospodarske družbe izkazale negativni izid, poslovalo z najmanjšo izgubo, kljub vsemu pa so pristali na zadnjem mestu med vsemi regijami po prihodkih na zaposlenega, po neto dodani vrednosti na zaposlenega pa se uvrščajo na 10. mesto. Nižjo dodano vrednost ustvarjajo le še v Pomurju in Podravju.
In ravno to je udarec zasavskemu gospodarstvu, poleg nespretnega prestrukturiranja regije po ukinjanju težke industrije, čeprav so zanj v letih od 2001 do 2006 iz državne blagajne prejeli 20 milijonov evrov. »V Zasavju je problem, ker niso na nobenem področju znali izkoristiti posebnih znanj, ki so jih imeli denimo delavci v strojni tovarni, in jih usmeriti v prihodnost,« meni Andrej Orožen, direktor Dewesofta. Jure Knez, tehnični direktor podjetja, pa poudarja, da je težko pričakovati prihod velikih podjetij samo zaradi ugodnih cen zemljišč ali visoke brezposelnosti. »Prihodnost je v uporabi lastnega znanja in izdelkih z visoko dodano vrednostjo,« je prepričan Knez. In tako kažejo tudi podatki, ki jih je zbral Ajpes, saj so podjetniki s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti lani najbolj povečali svoje neto dohodke. Knez in Orožen zato odpirata vrata vsem (mladim) podjetnikom, ki bi imajo takšne ambicije in bi želeli slišati kakšen nasvet, kako se lotiti posla, a do zdaj »vrste pred vrati« še ni bilo, pojasnjujeta.
Za višjo donosnost povečujejo število visoko izobraženih kadrov
Drugače prihodnost zasavskega gospodarstva vidi politika. Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle in se je včeraj udeležil podelitve priznanj najboljšim inovacijam v zasavskih podjetjih, perspektivo zasavskega gospodarstva vidi v dobrem poslovanju obstoječih podjetij in povečevanju tržnega deleža na obstoječih trgih, na podlagi tega pa je treba vlagati v širitev na nove trge. »A za to potrebuješ potencial, ta pot pa je lahko tudi dolgotrajna,« priznava Dragonja.
Na tak način se trudijo tudi v izlaškem Etiju, kjer vlagajo v razvoj novih izdelkov in trgov, vendar ti niso visoko donosni, je povedal Tomaž Berginc, predsednik uprave največje gospodarske družbe v Zasavju. V podjetju so se tako v zadnjem času posvetili predvsem prestrukturiranju delovnih mest, in sicer postopoma znižujejo število agencijskih delavcev v proizvodnji, na drugi strani pa povečujejo število visoko izobraženih, predvsem tehničnih kadrov, je pojasnil Berginc in dodal, da »delo z rokami« v teh časih ni več dovolj za uspešno poslovanje proizvodnih podjetij.
