Potem ko je ljubljanski mestni svet že spomladi odločil, da je dobrih 600.000 evrov za nakup lekarniških prostorov, v katere bi se selila Lekarna Ljubljana, preveč, ostajajo prazni tudi kavarniški in poslovni prostori, ki jih družba ponuja v najem. Nič bolje ni na področju glavne dejavnosti ustanove. 17 oskrbovanih stanovanj je še vedno praznih, saj se v Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja za 1,2 milijonov evrov vredno naložbo ne bodo odločili, dokler objekt ne bo prost vseh bremen in ne bo več grožnje za stečaj podjetja, je pojasnil direktor sklada Florijan Bulovec. Dodal je, da bodo z naložbo počakali tudi, da SVC Litija poplača vse dobavitelje, do tedaj pa se v dom starejših občanov ne bo selil niti Dom Tisje iz Šmartnega.
Starejši se v Tisju dobro počutijo
SVC Litija ima namreč poleg 1,2 milijona evrov, ki jih dolguje izvajalcem obrtniških del, odprt tudi 800.000 evrov visok dolg do podjetja Lesnina MG, ki je dobavilo in montiralo opremo za medgeneracijsko središče, v katerem sta dom starejših občanov in vrtec. »Ne moremo si privoščiti, da bi bilo kaj narobe, da bi dobavitelj opremo celo odpeljal,« pravi Vida Lukač, direktorica Doma Tisje. Povedala je še, da jim je občina sicer obljubila, da bo družbo SVC Litija dokapitalizirala in jim s tem omogočila brezplačen najem doma za starejše občane, kako visoka naj bi bila dokapitalizacija in kje bo občina dobila denar zanjo, pa smo poskušali izvedeti pri županu Franciju Rokavcu, a odgovora včeraj nismo prejeli. In četudi bi bil ta scenarij za izpraznjeno litijsko blagajno izvedljiv, se poraja vprašanje smiselnosti tega početja. V Domu Tisje je za selitev v Litijo zainteresiranih le šest od 190 varovancev, je povedala Lukačeva in dodala, da je sicer nekaj zanimanja tudi iz drugih krajev, predvsem z ljubljanskega konca, a takšna povpraševanja, pravi, še ne pomenijo, da bodo ti ljudje res prišli v Litijo.
Kot je razvidno iz gradiva, ki ga bodo občinski svetniki obravnavali na seji v sredo, na občini pa so ga javno objavili šele, ko smo zanj izrecno zaprosili, je občina na evropska sredstva računala tudi pri opremljanju medgeneracijskega središča, ki bi ga s temi istimi sredstvi tudi odkupila. Javno naročilo so namreč izvedli z odložnim pogojem uspešnega kandidiranja na razpisu za razvoj regij, potem ko so bili na razpisu za 7 milijonov evrov neuspešni, pa je vlogo naročnika prevzela družba SVC Litija. Ta bi nato morala z Lesnino MG podpisati glavno pogodbo, občina pa bi zagotovila sredstva, s katerimi bi lahko poplačali dobavitelja.
Na vsak način želijo do evropskih sredstev
A javno naročilo s tem še ne dobi epiloga, saj bosta SVC Litija in Lesnina MG zdaj podpisala pogodbo pod razveznim pogojem. Če bi občini uspelo v upravnem sporu zoper zavrnjeno vlogo na evropskem razpisu, bi namreč veljalo, da pogodba med SVC Litija in Lesnino MG nikoli ni bila sklenjena, Rokavec pa se je za ta korak odločil, da bi na ta način uspeli v upravnem sporu in pridobili zdaj izgubljena evropska sredstva, s katerimi bi poplačali Lesnino MG in kupili medgeneracijsko središče. Vendar poznavalci poudarjajo, da je takšno početje perverzno, pričakovati evropska sredstva za nakup prostorov od podjetja v občinski lasti pa absurd. Na ministrstvu za gospodarstvo medtem zato, ker je zadeva na sodišču, litijske vloge ne morejo komentirati.
Spomnimo naj še, da bi se že tako prezadolžena litijska občina morala tudi v primeru uspešnega kandidiranja za 7 milijonov evrov evropskih sredstev za nakup prostorov v SVC zadolžiti še za 2,3 milijona evrov, za kar pa jim ministrstvo za finance ne bi dalo soglasja, dokler dolga ne zmanjšajo v zakonsko dovoljene okvire.
