Po besedah Tomaža Kordiša, direktorja Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, se drobni premiki na bolje vendarle kažejo, pri čemer je posebej izpostavil letošnjo regionalno gazelo, podjetje Cablex Plastik iz Semiča, ki obratuje v semiški proizvodno-servisni coni Vrtača. Z lanskih 26 je število zaposlenih v tem podjetju zraslo na 109, v nekaj mesecih pa naj bi se predvidoma povečalo na 120. Nekaj novih zaposlitev si obetajo tudi na račun priselitve svetovno znanega in uspešnega proizvajalca izpušnih sistemov, družbe Akrapovič, v prostore Danfossa, čeprav se bodo tja preselili tudi obstoječi delavci, med katerimi je vendarle tudi nekaj Belokranjcev. Zadeve se stabilizirajo tudi v Beti, kjer je trenutno zaposlenih 160 ljudi, od tega 13 na novo.
Električno omrežje izboljšali, a rezerve ni
Brezposelni v Beli krajini čakajo predvsem na prihod novih vlagateljev, ki bi pri njih začeli kakšno proizvodno dejavnost, primerno sicer nizki izobrazbeni strukturi večjega dela iskalcev zaposlitev. Pred tremi leti je v semiški Vrtači nameraval graditi proizvodne prostore grosupeljski Motvoz, a ga je pregnalo spoznanje o prešibkem električnem napajanju cone. Težavo so z odprtjem nove razdelilne postaje odpravili lani, vendar območju na skrajnem jugovzhodu Slovenije še vedno grozi, da bo v primeru podobne ujme, kakršna je februarja letos zajela širše območje Postojne, dalj časa ostalo brez električne energije.
»Območje pogreša dodaten vir napajanja, tako imenovano rezervno zanko, s katero bi premostili morebitni izpad obstoječega primarnega sistema napajanja regije z električno energijo. Gre za načrtovan nov 110-kilovoltni daljnovod od Kočevja do Črnomlja, za katerega je zaradi morebitnih težav s civilnimi iniciativami pri njegovem trasiranju težko oceniti, kdaj bo realiziran,« pravi Kordiš. Spomladi se je s peticijo proti severni trasi omenjenega daljnovoda oglasila civilna iniciativa iz Črnomlja.
Rezervno zanko umeščajo v prostor
Zadeva je resna, saj se vse obstoječe razdelilne transformatorske postaje na tem območju napajajo iz razdelilne postaje Hudo pri Novem mestu. Do motenj pri oskrbi Bele krajine z električno energijo lahko pride v primeru izpada 2-krat 110-kilovoltnega daljnovoda, ki na odseku Novo mesto–Osojnik poteka čez Gorjance.
Majda Dodevska z Elektra Ljubljana nam je postregla s podatkom, da za predvideni 38 kilometrov dolg daljnovod od Kočevja do Črnomlja trenutno poteka postopek umeščanja v prostor, pri čemer mora občina Črnomelj preučiti prostorske različice in se pisno opredeliti do družbene sprejemljivosti predlaganih tras daljnovoda. Belo krajino bi tako oskrbovali iz razdelilne transformatorske postaje Beričevo. Denar za projekt je v glavnem zagotovljen, in sicer v programu za podporo Pokolpju v obdobju 2011–2016, ki predvideva tudi sredstva za razvoj energetske infrastrukture.