Slovenska politika se je včeraj resno zavzela za štirinajstletno somalijsko deklico, ki v Afriki brez staršev čaka na rešitev. Edini sorodnik, ki bi jo lahko prevzel, je njena sestra, ki kot begunka živi v Mariboru. Po naših informacijah je vlada neformalno obravnavala dekličin primer in iskala rešitev. Pogovori so potekali tudi na včerajšnjem koalicijskem vrhu, pri vseh pa je sodeloval premier Miro Cerar. Člani vlade in koalicije so po naših informacijah enotni, da je treba primer uspešno rešiti, saj ne vidijo razlogov za to, da ga ne bi.
Pomoč je možna
Podrobnosti pogovorov še niso znane, dejstvo pa je, da mnoge države begunske zgodbe obravnavajo povsem individualno. Tako se na primer večje države, kot so ZDA, Kanada ali Nemčija, odločajo za prevzem tistih posameznih beguncev, za katere izvedo, da so posebej ogroženi, hkrati pa bi jih bilo mogoče rešiti. Za najtežje primere, kamor sodijo tudi otroci brez spremstva, je urad visokega predstavnika za begunce OZN (UNHCR) v sodelovanju z različnimi državami odprl tudi posebno prehodno namestitev v Temišvarju v Romuniji. Tam begunce varno namestijo in potem urejajo dokumentacijo za njihovo premestitev. Največkrat jih premestijo v države, kjer že živijo njihove družine. Slovenija je doslej sicer že nekajkrat intervenirala za rešitev beguncev. S posebno diplomatsko akcijo je v zadnjem času denimo zaščitila družino beguncev iz Sirije.
Somalijsko deklico so slovenske oblasti doslej zavračale, saj slovenska begunska zakonodaja ne omogoča združitve sester in bratov, temveč le staršev in otrok. Ker deklica razen sestre nima nikogar, pa bo o primeru absolutno prednostno odločalo ustavno sodišče. Dekličina sestra v pritožbi pred sodiščem opozarja, da je deklica po lanskoletnem uboju očeta in brata ter hudi bolezni matere, ki je otroka pustila samega, ostala brez zaščite. V Etiopiji, kjer deklica trenutno je, so razmere za somalijske otroke skrajno nevarne, saj so izpostavljeni najrazličnejšim zlorabam. Deklica živi pri tujih ljudeh, ki pa jo obravnavajo kot deklo za pomoč v prodajalni čaja. Sestra z njo ohranja stik po telefonu in ji pošilja denar za preživljanje. Po pričevanju slovenskega fotografa Mateja Povšeta, ki je deklico januarja v Etiopiji obiskal, da bi ji pomagal, otrok v prodajalni preživlja dneve in noči. Postlati si mora kar tam, na tleh.
Poslanci za spremembo begunske zakonodaje
Medtem so poslanci v parlamentu začeli postopke za spremembo zakonodaje, ki bi v izjemnih primerih beguncem dovoljevala tudi združitev bratov in sester. Pobudniki spremembe iz poslanske skupine ZaAB so preostale poslanske skupine povabili k spremembi. Prvotni predlog je podpisala SD, sopredlagateljstvo so napovedali tudi v Združeni levici. Nsi je predlog načelno podprla, predlagala pa je dopolnilo, da bi pri tem uvedli kvote in število takšnih primerov na leto omejili. Iz poslanskih skupin SMC, SDS in DeSUS uradnega odgovora še ni bilo. V ZaAB pravijo, da bodo predlog spremembe zakona vložili v vsakem primeru, ne glede na število podpisov. Prepričani so, da ponuja ustrezno sistemsko rešitev za izjemne primere. »Zaradi tega ne bodo slovenska vrata migrantom nič bolj odprta in nič bolj zaprta. Predlagamo zgolj orodje vladi in ministrstvu za notranje zadeve, da v izjemnih primerih, kot je primer somalijske deklice, hitro reagirata,« poudarjajo v ZaAB.