Okoli 30 ljudskih univerz po Sloveniji bi v sedanji obliki ugasnilo, če bo vlada vztrajala pri interventnem zakonu, ki bi med drugim ukinil občinske javne zavode s 15 ali manj zaposlenimi. Po besedah generalnega sekretarja Zveze ljudskih univerz Slovenije (ZLUS) mag. Igorja Kotnika imata le dve članici ZLUS – ljubljanska in mariborska ljudska univerza – več kot 15 zaposlenih. »Škoda bi bila izjemna, prihranki pa minimalni,« opozarja Kotnik. Le okoli pet odstotkov sredstev namreč ljudske univerze prejmejo od lokalnih skupnosti, večino financiranja jim predstavlja doslej zelo uspešno kandidiranje za evropska sredstva. Med okoli 100.000 letnimi udeleženci njihovih programov jih večina sodi v najbolj ranljive skupine prebivalstva (brezposelni, starejši, Romi, migranti...), prav ti pa bi ob ukinjanju ljudskih univerz ali njihovem združevanju z drugimi zavodi utrpeli največjo škodo. Ni zanemarljiv niti pogled v manj kot desetletje oddaljeno preteklost, ko so bile ljudske univerze že predmet združevanja s knjižnicami in osnovnimi šolami, a se je to izkazalo kot neuspešno.
Šole pod dodatnimi pritiski
Šole in vrtce pa bi, če bodo uveljavljeni, prizadeli drugi interventni ukrepi, opozarja predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milan Rejc. Med njimi izpostavlja zahtevo, da se v skupnem šolskem okolišu v prvem razredu napolnijo vsi oddelki s 24 učenci. »Temu zagotovo sledi odpuščanje učiteljev,« je prepričan. Nenavadno je, da je osnutek interventnega zakona za občine z ministrstva za javno upravo v javnost prišel ravno v času, ko je ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar ravnateljem na srečanju obljubljala, da ne bo podpirala ukrepov, ki bi jim sledilo odpuščanje ali spreminjanje normativov. A prav to ukrepi, ki jih ministrica še ni komentirala, počnejo. Med drugim bi se matične šole spremenile v podružnične, če bi imele manj kot devet oddelkov, podružnične z manj kot 14 učenci, razen izjem, pa bi ukinili.
Otroci niso krompir!
Interventni ukrepi posegajo tudi v vrtce: manjša sočasna prisotnost vzgojiteljice in njene pomočnice, vzgojiteljica naj bi svoje delo celo opravljala v dveh oddelkih hkrati ali pa bi bila del svojega delovnega časa vzgojiteljica, del pa pomočnica. Ravnatelji vrtcev naj bi imeli možnost v oddelek dodati enega otroka, do leta 2017 pa še dva. Ali gre za dodatno polnjenje oddelkov ali so avtorji predloga spregledali, da to možnost predvideva že sedanja zakonodaja, ni znano. A v najslabšem primeru bi v vrtčevske oddelke lahko vključili še dodatne štiri ali pet otrok.
Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž je nad predlogi ogorčena. »To so predlogi, ki jih je pred dvema letoma predlagala Janševa vlada s takratnim ministrom Žigo Turkom. Porabili smo ogromno časa in energije, da smo ljudem, ki krojijo zakonodajo, dokazali, kako škodljivi bi bili. V vrtcih smo za varčevanje, a ne na takšen način, saj otroci vendarle niso krompir, da bi tako ravnali z njimi,« še dodaja Bratuževa.
