Kot je po koncu pogajanj dejal minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec Boris Koprivnikar, so bili današnji pogovori bistveno bolj konstruktivni in je tako sam precej bolj optimističen glede sklenitve dogovora.
Del novega predloga varčevalnih ukrepov je po ministrovih besedah predlog, ki ga je sindikatom nazadnje ponudil še prejšnji vodja vladnih pogajalcev in nekdanji notranji minister Gregor Virant. So pa dodani še nekateri novi elementi, vendar Koprivnikar ni želel razkrivati vsebinskih podrobnosti.
Ob tem je izrazil dvom, da bo vlada lahko potrdila zgolj zadnji Virantov predlog, saj bi dodatni prihranek morala poiskati nekje drugje. Odločitve vlade ne želi prejudicirati, predvideva pa, da bo finančni vidik teh dogovorov izjemno zahteven.
Nekatera stališča zbližali tudi s sindikatom javnega sektorja
Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je potrdil, da so danes zbližali nekatera stališča in da bo okvirno izhodišče za nadaljnja pogajanja Virantov predlog, s tem da so nekatere stvari še odprte.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je dodal, da so danes na občutljivi točki pogajanj in bodo počakali na četrtkovo odločitev vlade.
Glede na doslej znana stališča sindikatov gre sklepati, da bi pri dodatnih predlogih ukrepov v igri lahko ostali sprememba sistema povračila potnih stroškov in možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur.
Vlada je iz predloga, ki ga danes predstavila sindikatom, sicer že umaknila predlog ukinitve dodatka za stalnost. Je pa tudi v tem zadnjem predlogu med drugim še vztrajala pri znižanju dodatka za delovno dobo z 0,33 na 0,25 odstotka, pa tudi pri znižanju povračila stroškov za prehrano s 3,64 na tri evre. Tem ukrepom sindikati vseskozi ostro nasprotujejo.
Pogovori sindikatov s prejšnjo vlado niso vodili do uspeha
Po predlogu, o katerem se je s sindikati pogajal Virant, pa bi zgolj podaljšali zdaj veljavne varčevalne ukrepe z izjemo sprostitve napredovanj za tiste, ki so obtičali v izhodiščnem plačnem razredu. Ohranili bi tudi znižanje števila zaposlenih pri enem odstotku na letni ravni.
Pogovori sindikatov s prejšnjo vlado so se sicer končali neuspešno, saj so si nekateri sindikati tik pred zdajci premislili in niso podpisali dogovora. Na to je vplivalo tudi nestrinjanje sedanjega premierja Mira Cerarja s tem, da vlada v odhodu podpisuje tako pomembne dogovore. Čeprav se je to dogajalo pred volitvami, so javnomnenjske ankete jasno napovedovale zmago Cerarjevi SMC, sindikati pa so sklenili, da bodo počakali na njegovo vlado.