Začetni tečaj: Kako nastopati in postopati

Položaj je katastrofalen. Še nikoli ni bilo tako slabo, kot je zdaj.

Barbari so pred vrati

Podlaga vsakega nastopa je konkretna obrambna drža pred abstraktno nevarnostjo, ki grozi stabilnosti in blagostanju. Na obrambi pred pretečo nevarnostjo skorajšnjega uničenja temelji vsak učinkovit napad. Nevarnost mora biti dovolj konkretizirana, da lahko gradimo njeno prepoznavnost, ji damo ime, nacionalno ali versko identiteto in politično barvo. Nevarnost je zelo blizu nas, narediti mora samo še en korak in že je na našem ozemlju, kjer ima zaveznike v naših političnih nasprotnikih. Nikoli pozabiti, da opozarjamo pred barbari zunaj, da nevtraliziramo nasprotnike znotraj. Izogibati se gre napovedim o času, kraju in načinu napada. Učinkovita konkretna nevarnost je vedno splošna. Ta omogoča, da se izognemo razpravi o problemih, kjer bi lahko iz mnogoterih razlogov zašli v težave, in je priložnost, da se osredotočimo na nasprotnika, ki je objektivno zaveznik barbarov.

Kriza je konstantna, dolgoročna in ima konkretnega krivca

Ni mogoče preceniti koristnosti krize za trajnostni uspeh. Kriza zahteva fleksibilen pristop, ki narekuje, da se taktika prilagaja okoliščinam. Kriza je finančna, moralna, ekonomska, etična, vrednostna, osebna, načelna, družbena, državna, svetovna, vse skupaj ali vsaka stvar posebej. Nikoli se ne razreši, samo prehaja iz enega stanja v drugega. Kriza je vedno rezultat preživelih in zastarelih nazorov naših nasprotnikov, zahteva nekaj novega, kar predstavljamo mi, ki smo sveža in neobremenjena sila. Vedno je čas za spremembe, mi smo vedno nova rešitev, ki temelji na mladih. Tako kot nevarnost vdora barbarov, s katerimi je konceptualno povezana, se vedno izraža v abstraktnih terminih, ima pa konkretnega zaveznika in gonilno silo v našem nasprotniku.

Zgodovina je orožje, vzemi jo v roke

Zgodovina je kamnolom, v katerega gremo, da najdemo tako velik kamen, kolikor ga lahko še dvignemo in vržemo v glavo našemu nasprotniku. Ni treba ciljati natančno, kamorkoli pade, bo zadel. Preteklost je naša prihodnost in je popolnoma nepredvidljiva. Skrbno izberite kamen, ki ga bomo zagnali proti nasprotniku. Vržemo prvi in vajo vedno znova ponavljamo. Najpogosteje mečemo isti kamen, vendar ne vedno. Ko nas nasprotnik sreča, mora biti v paniki. Vedeti mora, da bo zgodovino dobil v glavo, ne more pa vedeti, kateri kamen držimo za hrbtom, in bo ves čas v zgodovinskem stresu. Ob vztrajnem obmetavanju bo začel sam preventivno omenjati zgodovino kot nekaj, s čimer on nima nobene zveze, in se bo hitro znašel v zadregi. Nam sploh ne bo treba intervenirati, ker se bo nasprotnik sam zapletal. Skrbno glejte v koledar in selektivno izrabljajte obletnice. Izdelati je treba seznam obletnic, ki jih v nobenem primeru ne smete zamuditi, in vzporedni seznam obletnic, ki se jim je nujno izogniti. Seznam praznikov našega nasprotnika temelji na izmišljotinah, prevarah, v najboljšem primeru na nesporazumih. Naš na življenjih, delu in čudežih svetnikov.

Pred osebnim napadom na nasprotnika brati Aristotelovo Retoriko in Kantovo etiko v skrajšanih izdajah

Mojstra grške demokracije se naučimo na pamet in ga vadimo pred ogledalom. Retorika je orodje praktične debate, s katerim splošno publiko prepričamo o naših rešitvah praktičnih problemov, strokovno publiko pa zmedemo z abstraktnimi obtožbami. Nikoli ne sledite svojim željam, ampak vedno ciljajte na dobiček brez nepotrebne čustvenosti. Naša iskrena jeza je orožje v rokah nasprotnika. Posebej pogledati poglavja, ki učijo kako poštenega človeka prikazati kot lopova, prevaranta predstaviti kot uglednega člana družbe, kako resnico očrniti kot laž, kako racionalne argumente poraziti s čustvi, kako žaliti z namenom doseganja moralne superiornosti. Vse drugo je treba preskočiti. Od Kanta si zapomnite, da se človeški razum ne prilagaja stvarem, ampak se stvari prilagajajo človeškemu spoznanju. To je osnovni zakon politike. Prelistati Kritiko praktičnega uma in prevzeti moralni imperativ. »Preden karkoli storiš drugemu, vedno premisli, kaj je tisto najhujše, kar lahko on naredi tebi, in prav to stori ti prvi.«

Včasih je treba koga ubiti

Zares nevaren je nasprotnik, ki ga ima javnost rada zaradi konsistentne etične drže, naravne bistrosti in simpatičnih manir. Spodoben človek v politiki je lahko poguben za našo stvar. Izolirati, obsoditi, likvidirati, dopustiti možnost posmrtne rehabilitacije. Žalitve in grobi napadi proti njemu se ne obnesejo. Uporabiti je treba Churchillov smrtonosni objem. Ko je napovedal vojno Japonski, je napisal skrajno vljudno pismo in končal »imam čast vaši ekscelenci z iskrenimi pozdravi sporočiti, kako je naše kraljestvo od jutri v vojni s Cesarstvom vzhajajočega sonca«. V parlamentu so ga kritizirali, da je bil preveč galanten. »Če že morate nekoga ubiti, vas nič ne stane to storiti s stilom,« je bil njegov odgovor.

Neoporečnega človeka likvidiramo s hvalo. »Naš nasprotnik je velika osebnost,« začnemo. »Veliko je prispeval za splošno blagostanje,« nakar na dolgo naštevamo njegove konkretne in preverljive zasluge, za katere javnost ve, da so resnične. »Škoda,« sklenemo, »škoda, ker je takšen prevarant, lažnivec in pokvarjenec.« Obtožbe ohranjamo na abstraktni, nedokazljivi ravni. Tako delamo tri tedne. Potem en teden mirujemo, da nasprotnika zavedemo k misli, kako je napada konec. Konkretno hibo, četudi malenkostno, za katero imamo dokaze, prihranimo za naslednji teden, ko celotno operacijo ponovimo. Javnost ne bo vedela, kje se je drži glava, zapomnila si bo samo to, da je še do pred kratkim spodoben človek v resnici velik lopov.

Nikoli pojasnjevati, nikoli se pritoževati

Pametno izrabiti položaj žrtve in pri njem vztrajati. Položaj žrtve je najkoristnejši privilegij. Prej ali slej bo vaša vpletenost v neprijetne posle očitna. Najslabša strategija je pojasnjevanje, da ste samo držali vrečo, in pritoževanje, da so vse delo opravili drugi. Nikoli nič priznati. Vse obtožbe so skonstruirane, celoten postopek je čista manipulacija. Nobenega svetobolja. Takoj v napad. Institucije ali posamezniki, ki so vas obtožili, so diskreditirani, njihovi člani kompromitirani, priče podkupljene, celoten sistem ščiti prave lopove in je naravnan proti poštenemu družinskemu človeku s trdnimi vrednotami, kakor smo se naučili v peti in šesti točki. Napadajo vas, ker hočejo uničiti moralo. Nikoli se ne umaknemo s svojih položajev. Zgled je general Heinz Guderian pri Kursku, njegova avtobiografija Der Panzergeneral je nujno branje. Nikoli ne pozabite, da je bil na nürnberškem procesu oproščen vseh obtožb in je umrl kot časten človek.

Vse, kar kadarkoli rečemo, mora biti izrečeno v obliki, ki jo je mogoče zanikati z nasprotno trditvijo.

Nikoli ne uporabljate oblike: »Rekel sem to, mislil pa sem to.« To deluje v angleščini, kjer je pojem odgovornosti drugače formuliran kot v slovenščini. V knjižni slovenščini nikoli ne zanikamo nečesa, kar smo res rekli. Slovnično pravilna formulacija je: »Jaz sem vedno trdil ravno nasprotno.« Ponavljati, ponavljati, ponavljati. Včasih se z neprevidnim govorjenjem vkopljemo pregloboko. Velja rek, da »če smo se vkopali v luknjo in ne moremo ven, je dobra ideja, da za začetek nehamo kopati«. Vendar je to samo prvi korak. Drugi korak je globoko v luknji začeti kričati, kdo je kriv za to, da smo tako globoko. Čim globlja je luknja, tem bolj radikalne morajo biti obtožbe.

Gojiti brezčutnost

Nikoli popustiti sentimentalizmu in v čustvenem izbruhu vzrojiti na nasprotnika. Poleg Aristotela je še vedno v veljavi prvo načelo etičnega kodeksa Klingonov: »Maščevanje je osvežilna pijača, ki jo je najbolje servirati ledeno hladno.«