Društvo novinarjev Slovenije je podprlo evropsko ljudsko peticijo, s katero državljani zahtevajo, naj Evropska unija uredi medijski trg. Če bo zbranih milijon podpisov v najmanj sedmih članicah, bo evropska komisija morala pripraviti »direktivo, ki bo ščitila medijsko pluralnost in poenotila zakonodaje posameznih držav«, je zapisano na spletni strani pobude. Evropske institucije bodo morale varovati pravico do neodvisnih in raznovrstnih informacij, kar izhaja tudi iz evropske listine o človekovih pravicah.
Berlusconijeva Italija in Orbanova Madžarska
»Pobuda za medijsko politiko v interesu vseh« je nova oblika boja za pravico novinarjev do korektnega dela in pravico javnosti do obveščenosti o pomembnih javnih zadevah, kar je temelj demokracije. Podpisniki peticije – včeraj jo je do popoldneva podpisalo okoli petindvajset tisoč ljudi – zahtevajo razbitje medijskih monopolov, transparentno lastništvo medijev – da se bo z enotno preglednico vedelo, kdo je njihov dejanski lastnik – ter razkritje povezav med lastniki in politiko, nepristransko državno sofinanciranje medijev, ki delujejo v javnem interesu, varovanje javnih servisov, kot sta BBC in RTV Slovenija, in podporo preiskovalnemu novinarstvu in ustrezno zaposlovanje novinarjev, ki so ujeti v prekerna, delodajalcu izrazito podrejena razmerja. Posebna pozornost je namenjena tudi razvoju internetnega medijskega trga.
»Najprej si želimo, da si evropska komisija prizna, da ima vzvode pri zaščiti medijske neodvisnosti in pluralnosti v vseh državah članicah. To pa zato, ker do danes, ko so se pojavile težave, predvsem v Italiji pod Berlusconijem in na Madžarskem pod Orbanom, ni prevzela politične odgovornosti in ukrepala,« pojasnjuje pobudnik evropske kampanje Giovanni Melogli, ki je včeraj obiskal Ljubljano.
Od Velike Britanije do Cipra
V pobudo so trenutno vključene novinarske in civilnodružbene organizacije iz devetih evropskih držav, od Velike Britanije prek Slovenije do Cipra. V vseh državah se novinarji in mediji soočajo s podobnimi težavami, predvsem z vse večjim pritiskom politike in gospodarskih korporacij na novinarje, ki so zaradi negotovega ekonomskega položaja postali bolj ranljivi. Slabši ekonomski položaj je posledica upadanja prihodkov, čemur botrujejo krizne razmere, tudi upadanje prihodkov od oglasov, ter razpršitev pozornosti publike na različne (predvsem internetne in zastonjske) vire informacij. V padajočo medijsko spiralo so tako vključeni vsi (transnacionalni) družbeni segmenti, zato se je pojavila potreba po urejanju položaja medijev na nadnacionalni ravni. Direktiva naj bi države in njihove (dnevne) politike prisilila, da bi uvedle vsaj minimalne standarde, ki bi zagotavljali kakovostno medijsko poročanje. Ker je v prihodnosti v Evropi mogoče pričakovati tudi vse več družbeno-političnih konfliktov, je pomembno, da mediji in novinarji ohranijo poklicno integriteto.
