V bolnišnice je že začel pritekati dodaten denar, a bolniki tega še niso občutili. Zastopniki pacientovih pravic opozarjajo na množenje pritožb, ki kažejo na obup bolnikov in kaos v zdravstvu. Na terenu opozarjajo, da se na ministrstvu za zdravje z ministrico Milojko KolarCelarc na čelu in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga bo glede na včerajšnjo odločitev upravnega odbora še štiri leta vodil Samo Fakin, premalo ukvarjajo s konkretnimi težavami.
V zadnjem mesecu se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje res zmanjšalo število predolgo čakajočih na prve preglede. Se je pa za slaba dva odstotka, na 16.426, na začetku februarja povečalo število predolgo čakajočih na 47 posegov in pregledov. Posebej izstopajo ortopedske operacije hrbtenice s povprečno čakalno dobo 546 dni, pri pregledih pa revmatološke ambulante s čakalno dobo 427 dni.
Pritožbe pacientov se množijo
»Pritožbe pacientov se množijo in so vse bolj tehtne. Čakalne dobe so alarmantno dolge. Pri nekaterih čakalnih dobah na področju revmatologije in urologije praktično noben izvajalec ne zagotavlja več sprejemljivih čakalnih dob. Pacienti imajo pravico, da bi šli ob tako dolgih čakalnih dobah na zdravljenje čez mejo, zavod za zdravstveno zavarovanje pa bi moral to plačati,« je opozoril mariborski zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger, ki je Kolar-Celarčevo nedavno pozval k odstopu. Pogosto se denimo dogaja, da pacient skoraj neskončno dolgo kroži po sistemu, diagnoze pa ne dobi. Kot opaža Pilinger, težave pacientov niso rezultat slabega dela posameznega oddelka ene ali druge bolnišnice, ampak hudih sistemskih težav.
»Ministrstvo bi moralo takoj nekaj ukreniti in začeti spremembe, a tam vse spi. Časa nimajo ne za zdravnike ne za zastopnike pacientovih pravic. Vsi smo nebodigatreba.« Vsa zdravstvena politika, od ministrstva za zdravje pa do ZZZS, bi se morala po Pilingerjevih besedah začeti čim prej ukvarjati s težavami, ki se na terenu dnevno kopičijo.
Kolar-Celarčeva namerava čakalne dobe med drugim krajšati z elektronskim naročanjem in centralnim elektronskim vodenjem čakalnih dob. »Vsak Slovenec ali Slovenka bo lahko pogledala, kje so čakalne dobe najkrajše,« je napovedala. Najprej morajo ob zahtevah informacijskega pooblaščenca sicer priskrbeti dodatno pravno podlago. V primeru revmatologije in urologije, kjer manjka zdravnikov specialistov, pa pričakuje, da bodo kaj zalegli njeni pogovori z vodstvi bolnišnic. Tudi Samo Fakin poudarja, da se čakalnih dob in drugih težav ne da rešiti čez noč. »Vlada mora še odločiti o splošnem dogovoru v zdravstvu, ki predvideva plačilo dodatnega programa, obeta se tudi 30 novih ambulant...« je naštel. Tudi spremembe, ki jih pripravljajo na ministrstvu za zdravje, gredo po njegovem v pravo smer.
Zamudne analize z vprašljivimi učinki
Na ministrstvu za zdravje se pri analizah, ki naj bi bile podlaga za zdravstveno reformo, naslanjajo na Svetovno zdravstveno organizacijo. Skupaj s predlogi sprememb naj bi bile nared do konca leta, glede na trenutne ocene pa bodo stale okoli 360.000 evrov. Kolar-Celarčeva pričakuje, da bo celovita analiza, v katero bodo vključili tudi predloge minulih ministrskih mandatov, prinesla argumente za spremembe v zdravstvu.
A v predalih ministrstva za zdravje je že cel kup reform, v vodo niso padle zaradi pomanjkanja analiz in argumentov. Njihovega sprejema niso ovirali pomanjkljivi podatki o stanju v slovenskem zdravstvu in možnih rešitvah, ampak prešibka podpora zdravstvenim ministrom in pretirano popuščanje najrazličnejšim drugim interesom znotraj vladnih koalicij.
Na to opozarja tudi nekdanji minister za zdravje in predsednik državnozborskega odbora za zdravstvo Tomaž Gantar. Kot pravi, je že jasno, kaj so ključni problemi v zdravstvu, resnična težava pa je v pomanjkanju politične volje. »Pripravljenih je bilo že več zakonskih predlogov, predvsem pa takšne analize ne odgovarjajo na ključna vprašanja, zaradi katerih reforma v zadnjih letih ni bila sprejeta, na primer glede ločevanja javnega in zasebnega, koncesij, zavarovalnic, vodenja in statusa zdravstvenih zavodov... Menim, da se je treba predvsem za nekaj odločiti, sprejeti odgovornost in nekaj predlagati. Poleg tega se v zdravstvu kopičijo težave, zato je škoda, da bi izgubljali čas. Ministrici sem že povedal, da ključnih problemov ne bo rešila nobena analiza,« je dejal Gantar.
Tudi v času njegovega ministrovanja so se znotraj takratne vlade Alenke Bratušek pojavljale ideje, da bi v reformo vključili tujo stroko in organizacije, na primer Svetovno banko. A takrat se na ministrstvu za zdravje ob vprašljivih rezultatih naslanjanja na tuje nasvete za to niso odločili. Odločitev namesto ministra in vlade, pa četudi so analize še tako temeljite, namreč ne more sprejeti nihče.