Predlog zakona, ki so ga pripravili v NSi, ne odpravlja zakona o vojnih grobiščih, pač pa problematiko le dopolnjuje, je na današnji novinarski konferenci pojasnila Novakova. Z njim želijo razmejiti pristojnosti za to področje zadolženih ministrstev, obenem pa večje pristojnosti dati komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki bi jo imenovala vlada. Komisija bi pripravila program dela, ga dala v potrditev vladi, slednja pa bi nato zagotovila sredstva za njegovo izvajanje.
Razhajanj glede vsebine zakona sicer ni
Novakova je pojasnila, da se je na temo predloga zakona o dostojnem pokopu sešla že vsemi poslanskimi skupinami, nazadnje danes s predstavniki SDS. Po njenih besedah so mu bili naklonjeni zlasti v SMC, medtem ko so v SD in DeSUS izrazili pomisleke, saj da bi bilo morda bolj smiselno dopolniti obstoječi zakon. Pripombe na predlog v NSi pričakujejo do konca meseca, tehtne dopolnitve pa bodo po napovedi Novakove vključili v zakon.
Na današnjem pogovoru s SDS so po besedah Novakove prejeli veliko vprašanj, vendarle pa so jim v SDS zagotovili, da bodo stvar pretehtali in se odločili na poslanski skupini. Razhajanj glede vsebine zakona sicer ni, vendar pa v SDS menijo, da bi bilo pred sprejemanjem tega predloga treba razrešiti še nekatera druga vprašanja, povezana s polpreteklo zgodovino, je povedala Novakova.
Korak h končanju te »latentne državljanske vojne«
Oman je izrazil podporo predlogu zakona, saj bi bil po njegovi oceni korak h končanju te »latentne državljanske vojne«, je pojasnil. Ob tem se je dotaknil tudi aktualnih političnih razmerij na desnici. Na vprašanje, ali bi bil čas, da krmilo zmerne desnice v Sloveniji prevzame NSi, je odgovoril, da bi bilo to potrebno. Novakova pa je izrazila željo, da bi na desnici, ki da je trenutno razdeljena, znali poiskati točke, ki jo povezujejo.
V SDS podrobnosti o današnjem pogovoru niso razkrivali medijem. V sporočilu za javnost so zapisali le, da so sogovorniki spregovorili o bistvenih poudarkih predloga. Poslanska skupina SDS ga bo obravnavala na eni od prihodnjih sej poslanske skupine, kjer bo zavzela tudi stališče glede omenjenega predloga zakona, so potrdili.
»V normalni državi takega zakona ne bi potrebovali«
Je pa predsednik stranke Janez Janša ob robu predstavitve njegovih knjig v Litiji pred dnevi pojasnil, da želijo pred dokončno odločitvijo prisluhniti še mnenju organizacij, ki neposredno zastopajo pravice in dostojanstvo tistih, ki jih je treba še pokopati.
Na vprašanje, ali nov zakon potrebujemo ali zadostuje obstoječi, je odvrnil, da »v normalni državi ne bi potrebovali nobenega zakona, zato da se pokoplje mrtve«. »Vsaj napol civilizirana ljudstva so svoje mrtve pokopavala prej, preden se je vedelo, kaj pomeni beseda zakon. Samo barbare je bilo treba v to prisiliti,« je poudaril.
Večinsko podporo predlogu pa so sicer izrazili v vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Predsednik komisije Jože Dežman je predlog v izjavi za medije označil za ustreznega, saj da upošteva načela, ki jih skuša uveljaviti tudi komisija. Po njegovih navedbah je razumno, da z zakonom o dostojnem pokopu »uzakonimo standarde, s katerimi je prikrita morišča in grobišča treba raziskati, prekopati, urediti«.
