Visoke številke primanjkljaja in dolga države, h katerim so v zadnjem času največ prispevali stroški sanacije bančnega sistema, dejansko zamegljujejo osnovni problem trošenja države, in to je, da ta tudi v osnovi brez upoštevanja stroškov sanacije bančnega sistema in obresti troši preveč. Čeprav so milijardni zneski za obe strani, vlado in kritike, priročnejši, saj so na eni strani bolj odmevni, na drugi pa vladi omogočajo »skrivanje« za nujno sanacijo bank, je še bolj skrb zbujajoče dejstvo, da ima Slovenija v prvem letošnjem četrtletju še vedno primarni primanjkljaj.
Tudi brez stroškov sanacije in obresti poraba prevelika
Primarni primanjkljaj države je v prvem četrtletju po podatkih statističnega urada znašal 186 milijonov evrov, tudi v vseh četrtletjih minulega leta pa država ni imela primarnega presežka, da bi ji torej še pred plačilom obresti za najete dolgove na računu ostalo kaj denarja. Primarni primanjkljaj se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je znašal 327 milijonov evrov, sicer znižal, a Andrej Flajs s statističnega urada opozarja, da 2,2-odstotni primarni primanjkljaj ni nizek. Kot dodaja, potrebuje Slovenija čim prej primarni presežek najmanj v višini enega odstotka BDP in primarni presežek bi morala biti po njegovem mnenju ena od prioritetnih nalog ekonomske politike. Vse dotlej o investicijah verjetno nima smisla razmišljati, stroške pa je treba še naprej krčiti.
Primarni primanjkljaj dejansko pomeni, da država s tekočimi prihodki ne more pokriti stroškov obresti. In za poravnavanje obresti bo država porabila vedno več. V prvem četrtletju letos so stroški obresti že dosegli rekordno povečanje, saj so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečali z 207 na 279 milijonov evrov. Za obresti je država namenila toliko kot za bruto investicije.
»Skupni« primanjkljaj brez stroškov sanacije krize, torej primarni primanjkljaj in stroški obresti, je v prvem četrtletju znašal 465 milijonov evrov ali 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Čeprav se je stanje glede na enako obdobje lani, ko je primanjkljaj znašal 534 milijonov evrov oziroma 6,6 odstotka BDP, nekoliko izboljšalo, za 69 milijonov evrov, velja omeniti, da smo prvo četrtletje leta 2012 »že« imeli nižji primanjkljaj brez upoštevanja stroškov sanacije krize, in sicer 5,3-odstotnega.
V bančnem sistemu znova več kot šest milijard slabih terjatev
V prvem četrtletju letos država ni imela stroškov s sanacijo bančnega sistema, vprašanje pa je, če bo brez teh končala leto. Grožnjo predstavljata reševanje Banke Celje in Gorenjske banke ter odločitev ustavnega sodišča v zvezi z lastniki izbrisanih podrejenih obveznic podržavljenih bank. Naj ob tem omenimo, da bi morale morebitni strošek zadnjih po mnenju nekaterih nositi kapitalsko okrepljene banke same. Banke so imele konec aprila letos sicer znova več kot šest milijard evrov slabih terjatev.
Na drugi strani bodo v drugem četrtletju javne finance okrepili prihodki od prodaje radijskih frekvenc v višini okoli 156 milijonov evrov, a tako kot so stroški bančne sanacije enkratni odhodki, so to enkratni prihodki. »Zdravje« javnih financ se s tem ne bo izboljšalo. Omeniti velja še slab izplen DDV v prvem letošnjem četrtletju. Čeprav sta se stopnji DDV zvišali sredi lanskega leta, je v prvem četrtletju letos država pobrala »le« za 50 milijonov evrov več DDV kot v enakem obdobju lani, skupno 684 milijonov evrov. Da izplen od DDV v prvem četrtletju ni bil dober, se strinja tudi Flajs, ki pa hkrati opozarja, da je treba glede na izkušnje minulih let počakati na podatke v prihodnjih četrtletjih.
Inflacijo zvišale cene počitnic
Očitno pa bo treba počakati tudi na bolj okrepljeno potrošnjo. Junija so se cene na letni ravni zvišale za 0,8 odstotka, medtem ko je bila rast cen v enakem obdobju lani 1,9-odstotna. V prvi polovici leta je bila rast cen kljub vsemu nekoliko višja, saj je znašala 1,5 odstotka, lani pa 1,4 odstotka. Na mesečni ravni so se junija cene zvišale za 0,1 odstotka, k čemur je največ prispevala pričakovana, 8,2-odstotna podražitev cen počitnic v paketu. Svoje so dodali še za 1,9 odstotka dražji tobačni izdelki, dražje gorivo in oprema (za 0,8 odstotka) ter dražje telefonske in internetne storitve (za 1,6 odstotka). Na drugi strani se je junija za 8,9 odstotka pocenilo sadje, pocenili pa so se tudi pohištvo in oprema (za 2,4 odstotka) ter obleka in obutev (za 1,4 odstotka). Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je bila enoodstotna, lani pa 2,2-odstotna.