Potem ko se je avstrijska Styria nenadoma odločila ukiniti Žurnal, so nekdanji zaposleni na tem brezplačniku hitro strnili svoje vrste. Novinarji David Jug, Matej Košir in Janez Zalaznik so namreč pred dnevi ustanovili časopisno založniško podjetje Feniks media, prek katerega bodo vnovič zagnali spletni portal zurnal24.si in njegove podportale. Vsebine bo soustvarjalo okoli 10 novinarjev, prihodke pa za zdaj načrtujejo zgolj od oglasov. »Bralce bomo pozvali, naj nas pri določenih zgodbah podprejo, ne bomo pa zaklepali vsebin,« pojasnjuje Košir.
Spletu 4,5-odstotni delež oglaševalskega kolača
Medijski strokovnjak Marko Milosavljević pozdravlja odločitev in pogum žurnalovcev, sprašuje pa se, ali jim bodo oglaševalski prihodki zadostovali za preživetje. Ob tem navaja, da se razpon prihodkov, ki jih tiskani mediji pri nas ustvarijo z oglasi na spletu, zaklepanjem spletnih vsebin in prodajo digitalnih izdaj, giblje od enega do desetih odstotkov celotnih prihodkov. To tudi v absolutnih številkah ne predstavlja velikih prihodkov – ponekod le nekaj več kot 10.000 evrov na leto. »Tudi na internetu poberejo največ največji, tako kot to velja na televizijskem področju. A četudi si med najbolj obiskanimi, še ne pomeni, da zaslužiš dovolj. Zato imata tudi recimo Huffington Post ali Buzzfeed težave z zadostnim oglaševanjem. Poleg tega se je treba zavedati, da si največji del kolača na spletu razdelijo velikani, kot sta Google ali Facebook, in ne mediji,« pojasnjuje Milosavljević.
Kot so izmerili na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana, je splet v prvih petih mesecih letošnjega leta glede bruto vrednosti oglaševanja (brez popustov in paketov ugodnosti, ki močno krojijo oglaševalski trg) zasedel skromen, 4,5-odstotni delež v domačem kolaču. Za primerjavo: televizija zaseda 73-odstotni delež, tisk 15-odstotni, zunanje oglaševanje 4,5-odstotni, radio pa triodstotni delež. »Ko so se začeli razvijati medijski portali, se je pričakovalo, da se bo delež oglaševalskega kolača na spletu povečal, vendar se to ni zgodilo. Rast, ki jo beležimo, je zelo počasna,« pravi izvršna direktorica na Mediani Irena Setinšek.
Zbrali so 15.780 evrov obljub za donacijo
Potem ko je ugasnila medijska platforma Vest.si, sta v slovenskem medijskem prostoru kot portala, ki želita neodvisno razvijati kakovostno novinarstvo, nase opozorila projekta Pod črto in Metina lista. Na portalu Pod črto so pred dvema tednoma v mesečnem poročilu zapisali, da so za pol leta delovanja portala zbrali 15.780 evrov obljub za donacijo – od šestih podjetij (predvsem startu pov) so zbrali skupaj za 9500 evrov obljub, bralci portala so jim obljubili nadaljnjih 1880 evrov donacij, z dvema medijema pa so sklenili dogovore za odkup oziroma skupno objavo člankov v skupni višini 4400 evrov.
»Marca smo si za cilj zadali zbrati 20.000 evrov zagonskih sredstev. Tega nam (za zdaj) ni uspelo doseči. Toda – ker smo zbrali več kot tri četrtine sredstev, smo se odločili, da projekt nadaljujemo,« v poročilu pojasnjuje avtor projekta Anže Voh Boštic, ki je pred kratkim objavil tudi razpis za dva redna sodelavca. Cilj je, da polletno obdobje delovanja portala začnejo septembra, v tem obdobju pa želijo dokazati, da se medij lahko financira z rednimi mesečnimi mikrodonacijami bralcev. Po njegovem mnenju je financiranje portala, na katerem bi se lahko novinarji več dni ukvarjali s poglobljenimi temami, z oglasi skorajda nemogoče. Prav zato stavi na podporo gospodarstva in donacije uporabnikov. »Predvsem mlajši podjetniki oziroma start upi, ki spremljajo tuje medije in trende v tujini, so pripravljeni podpreti tovrstne projekte. Bo pa treba še nekaj časa počakati, da se tak način sodelovanja razvije,« napoveduje Voh Boštic.
Novinarka Nataša Briški, ki s portalom Metina lista na medijskem trgu vztraja dve leti, pravi, da so se že ob ustanovitvi zavestno odločili, da se najprej osredotočijo na razpise doma in v tujini, ki jim omogočajo tudi največ samostojnosti in neodvisnosti. Glede oglaševalskih prihodkov vidi težavo predvsem v tem, da je takšen poslovni model naravnan na klike in ne na kakovostne vsebine. »Zahtevnejša je vsebina, manj je klikov. Oglaševalcev, ki bi oglaševali zgolj na spletu in na neodvisnih portalih, je malo. Na televizijah ali v časopisih se jim splet običajno ponuja 'za zraven',« dodaja Nataša Briški. Čeprav beležijo vse več donacij bralcev, pa ugotavlja, da je kultura podpiranja projektov z lastnim denarjem pri nas še nerazvita.