Optimizacija vseh nepremičnin
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo "v naslednjem obdobju" sprejela odločitev glede optimizacije vseh svojih nepremičnin, so v GZS zapisali v današnji izjavi. Kdaj bodo prodali prostore na Dimičevi, še ni znano; to bo odvisno od ponudb na trgu.
Pogoj za morebitno prodajo je delitev premoženja s Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS), ki bo po navedbah GZS končana letos. GZS in TZS se načeloma strinjata, da bi stavbo, zgrajeno leta 1999 in imenovano tudi Esmeralda, lahko prodali, vendar zaenkrat še ni konkretnega dogovora.
GZS navaja, da je poslovanje GZS brez učinka nepremičnin in stroškov razdelitve premoženja pozitivno ter da v rokih plačuje vse obveznosti.
GZS glede na čas pred letom 2006 danes ne potrebuje tako veliko prostora
Poslovanje obremenjujejo stroški nepremičnin, izguba za 2014 naj bi znašala okoli tri milijone evrov. "Dejstvo je, da GZS glede na čas pred letom 2006 danes ne potrebuje tako veliko prostora. Struktura prostorov na Dimičevi 13 je sicer zelo primerna za delovanje velike inštitucije. Za sedanji obseg in način delovanja zbornice pa je objekt enostavno prevelik in posledično predrag. Tako so stroški vzdrževanja na enoto uporabne površine pisarne za nas bistveno previsoki," so zapisali v GZS.
Časnik Finance v današnji izdaji ob negativnem poslovanju zbornice piše o predlogu za morebitno ponovno obvezno članstvo v GZS. Predsednik skupščine GZS Stojan Petrič je namreč za časnik dejal, da je potrebna močna zbornica in da bi bilo treba uvesti delno obvezno članstvo, in sicer v vrednosti tretjine nekdanje obvezne članarine, za drugi dve tretjini pa bi se podjetja odločila glede na storitve zbornice.
GZS obveznega članstva ne podpira
GZS v današnji izjavi pravi, da obveznega članstva ne podpira. Med nekaterimi člani GZS se pojavlja zamisel, da bi bili vsi gospodarski subjekti v Sloveniji zaradi koristi, ki jih prinese npr. lobiranje GZS za nižje prispevke vsem subjektom, ne le članom, člani ene izmed zbornic, pravijo v GZS in dodajajo, da pa ta predlog ni doslej ni dobil ustrezne podpore, da bi GZS skušala uveljaviti potrebne zakonske spremembe.
Po ukinitvi obveznega članstva konec leta 2006 se je število članov GZS z okoli 60.000 znižalo na okoli 9000, poleg tega je GZS znižala članarino, na upad članstva je vplivala tudi gospodarska kriza, tako da so prihodki iz članarin približno petkrat manjši kot v obdobju obveznega članstva, je za sobotno izdajo časnika Delo dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič. Število zaposlenih se je z 290 leta 2005 znižalo na 110.
Do uvrstitve na seznam davčnih dolžnikov - po poročanju Planet TV v sredo je bila GZS decembra lani uvrščena med dolžnike z 10.000 do 30.000 evri davčnega dolga - je prišlo po napaki, pravi GZS, ki ima tudi potrdilo o tem, da nima zapadlih obveznosti do države.
