Do konca minulega leta se je v skladiščih komunalnih podjetij nabralo za 4360 ton odpadne embalaže. Prevzeti bi jo morale družbe, odgovorne za ravnanje z odpadno embalažo, a poudarjajo, da so svoje deleže že izpolnile. Čeprav se v komunalnih podjetjih s problematiko srečujejo že tretje leto zapored in so ponekod zato tudi zagotovili dodatna začasna skladišča, pa opozarjajo, da se razmere tokrat nevarno približujejo skrajnemu robu. »Začasna skladišča za odpadno embalažo so prenapolnjena, še huje je pri tistih, ki nimajo možnosti začasnega skladiščenja. Komunalnim podjetjem grozi, da jim bo zmanjkalo zmogljivosti za skladiščenje odpadne embalaže,« opozarjajo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Po njihovih podatkih je stanje med drugim najslabše v Kopru, Ajdovščini, Slovenskih Konjicah, Trebnjem, Ljubljani, na Jesenicah, v Domžalah, Škofji Loki, Novi Gorici, Kranjski Gori, Logatcu, Kamniku, Postojni in Velenju.
Snaga: Skladišče bo kmalu polno
Da bo začasno skladišče kmalu polno, menijo v ljubljanskem javnem podjetju Snaga. Pri njih se trenutno kopiči 928 ton odpadne embalaže, ki jo zbirajo v zabojnikih z rumenim pokrovom. »Naše začasno skladišče lahko sprejme približno 1200 ton embalaže. Zelo hitro se torej bližamo meji skrajne napolnjenosti naših skladiščnih zmogljivosti,« pojasnjujejo in dodajajo, da je podobno problematično stanje kot pri embalaži tudi pri oddajanju odpadnih sveč, medtem ko z oddajanjem papirja in stekla nimajo težav.
V zbornici so zato opozorili, da bodo »zaradi brezizhodne situacije, v kateri so se znašla komunalna podjetja, prisiljeni zaostriti svoje zahteve«, v Snagi pa zagotavljajo, da ne bodo ukrenili ničesar, kar bi povzročilo težave njihovim uporabnikom: »Narobe bi bilo reševati težave na plečih občanov, ki za nastalo situacijo niso krivi, pač pa prizadevno dvigujejo delež ločeno zbranih odpadkov.« Zato razmišljajo o ukrepih, kot so javni protesti, tožbe in prijave ustreznim organom Evropske unije. Dodajajo še, da bi bilo družbam za ravnanje z odpadno embalažo treba izdati odločbe o takojšnjem prevzemu vse skladiščene odpadne embalaže: »Če družbe tega ne bi upoštevale, bi bilo treba poskrbeti za predajo embalaže neposredno predelovalcem na proračunske stroške in potem stroške izterjati od družb.«
Smeti ne bodo ostale na cesti
»Smeti zagotovo ne bodo ostale na cesti,« je jasen tudi direktor tržiške komunale Sebastijan Zupanc. V Tržiču večjih nevšečnosti zaradi neprevzete odpadne embalaže sicer za zdaj nimajo, saj jim je s pomočjo bližnjega zbirnega centra uspelo zagotoviti dovolj veliko dodatno skladišče. »Mi imamo srečo, a nekatera podjetja, ki so odvisna od dnevnega odvoza odpadne embalaže iz skladišč, so v resnih težavah,« pojasnjuje Zupanc. Poudarja, da bi morala država nemudoma ukrepati, saj lahko trenutno stanje povzroči tudi ekološko škodo: »Bližajo se toplejši pomladni dnevi, ki jih običajno spremlja tudi veter. Ta lahko embalažo raznese okrog.«
Odgovornost za nastalo situacijo v komunalni zbornici pripisujejo predvsem družbam za ravnanje z odpadno embalažo. »Družbe imajo dovolj zmogljivosti, da bi lahko prevzele embalažo, a pri prevzemanju žal sledijo le načelu profita lastne družbe,« so kritični.
V Interserohu prevzeli več embalaže
A kritični so tudi v družbah za ravnanje z odpadno embalažo, ki si prav tako prizadevajo za ureditev stanja. V družbi Interseroh tako opozarjajo predvsem na neustrezen način določanja deležev odpadne embalaže, ki jih mora prevzeti posamezna družba, nedostopnost podatkov o količinah prevzete komunalne embalaže, neustrezno pojmovanje komunalne in nekomunalne embalaže ter na preveč ohlapna pravila, ki omogočajo ustanovitev družb za ravnanje z odpadno embalažo »Trenutno stanje je posledica vseh naštetih nepravilnosti,« poudarjajo v družbi. »Ni nadzora nad tem, koliko embalaže in kakšne je prevzela katera družba, in ni določena kakovost zbrane embalaže s strani komunalnih podjetij, kar pomeni, da vsaj deset odstotkov odpadkov, ki jih prevzamejo družbe, ni embalaža, ampak mešani komunalni odpadki. Na letni ravni to pomeni več kot 10.000 ton,« so pred časom opozorili tudi v podjetju Gorenje Surovina.
V Interserohu so medtem očitke, da so za nastalo situacijo odgovorne predvsem družbe za ravnanje z odpadno embalažo, označili za neodgovorne in dodali, da so kljub drugačnim napovedim minulo leto prevzeli več odpadne embalaže, kot so je na trg dali njihovi zavezanci: »Naši zavezanci so lani dali na trg 28.000 ton odpadne komunalne embalaže, prevzeli pa smo 35.000 ton.«
Nova uredba je šele v pripravi
V Interserohu se sicer strinjajo, da je sprememba zakonodaje nujna. Na to so ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozorili že leta 2009, minulo jesen pa znova pozvali k spremembam uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki bi področje bolj jasno in ustrezno urejala. Ukrepe ministrstva pričakujejo tudi v komunalni zbornici. Skrajni rok za sprejetje nove uredbe je, kot so sporočili iz zbornice, konec junija letos.
A na ministrstvu priznavajo, da jim uredbe v tem času ne bo uspelo pripraviti in sprejeti. Prav tako ne načrtujejo morebitnih začasnih ukrepov do sprejetja uredbe. »Ukrep je lahko samo v obliki predpisa, ki ga mora sprejeti vlada. Torej je edini možni ukrep nova uredba,« so pojasnili. Nekaj korakov k iskanju rešitev so na ministrstvu sicer naredili konec minulega leta, ko so se večkrat sestali z vsemi gospodarskimi subjekti, ki sodelujejo pri ravnanju z odpadno embalažo, sklicana pa je bila tudi seja komisije za embalažo in odpadno embalažo. »Prišlo je do načelnega sporazuma glede problematike in do spoznanja, da je novo zakonodajo treba sprejeti v najkrajšem možnem času,« so o decembrski seji povedali v Interserohu, kjer upajo, da bodo v razpravo pri pripravi zakonodaje vključeni vsi.
