Vlada je konec julija sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke in projekt uvrstila v načrt razvojnih programov 2014-2017. Po načrtih bodo zgradili novo predorsko cev v dolžini približno 3530 metrov in manjkajoči del avtoceste v dolžini približno 620 metrov.
Naloge prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor v imenu in za račun države izvaja Družba za avtoceste v RS (Dars). Ko bo trasa umeščena v prostor, bodo začeli z aktivnostmi izdelave projektne dokumentacije in pozneje tudi izvedbe del, so pojasnili za STA.
Uredba sprejeta do konca leta
Uredba o državnem prostorskem načrtu za drugo cev bo na vladi po njihovi oceni sprejeta predvidoma do konca prihodnjega leta. Predvidoma v letu 2016 bodo tako lahko začeli z aktivnostmi projektiranja in odkupi zemljišč, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa s postopki javnega naročanja oddaje gradbenih del. To bi po trenutni okvirni časovnici potekalo v letih 2017-2020, so pojasnili za STA.
Ciljni rok za izgradnjo druge cevi karavanškega predora, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, ostaja leto 2019. Glede na kompleksnost projekta obstaja tveganje, da bi se projekt nekoliko zavlekel in da bi bil končan v letu 2020, vendar si na Darsu prizadevajo, da bi jim to uspelo že leta 2019. Takšna je tudi pričakovana časovnica ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Ocenjena investicijska vrednost za izgradnjo druge cevi karavanškega predora znaša približno 250 milijonov evrov, pri čemer bo slovenska stran financirala 44 odstotkov, avstrijska pa 56 odstotkov. Bolj natančne ocene bodo znane, ko bodo izdelani projekti na višji ravni, so pojasnili na Darsu. Na infrastrukturnem ministrstvu so za STA dodali, da bodo poskušali projekt financirati tudi z evropskimi sredstvi.
Večja pretočnost in varnost
In kaj bo druga cev karavanškega predora pomenila za promet na slovenskih cestah? Svetovalec Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Igor Sep je za STA ocenil, da bo druga cev zagotavljala predvsem večjo pretočnost in varnost prometa v predoru.
Koristi si lahko obetajo tudi avtoprevozniki. Sep upa, da poleti v predoru ne bo več zapor za tovorna vozila, kar bo podjetjem omogočalo boljši izkoristek razpoložljivega delovnega časa voznikov in bo v določeni meri povečalo produktivnost.
Glede na to, da mednarodni mejni prehod Karavanke po dostopnih podatkih in ocenah združenja ne sodi med najbolj obremenjene mejne prehode v Sloveniji in glede na prometne tokove Sep ocenjuje, da se zaradi odprtja nove predorske cevi obremenjenost cestnega omrežja v Sloveniji ne bo povečala. Predvsem pričakujejo večjo pretočnost.
Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar pa je za STA pojasnil, da se za tovrstne gradbeno-inženirske objekte gradbena podjetja običajno povezujejo s specializiranimi podjetji za izvajanje tovrstnih del.
Kako se bodo lahko v postopke javnega naročanja vključila slovenska podjetja, njihovi podizvajalci in dobavitelji, bo stvar načina izvajanja javnega naročanja. Od tega bo odvisno, koliko dodane vrednosti tega projekta bodo lahko ustvarila slovenska podjetja, koliko ljudi iz Slovenije bo pri tem projektu dobilo delo, koliko davkov in prispevkov se bo vrnilo v državne blagajne in kakšne reference, tudi za nadaljnje projekte, bodo dobili slovenski izvajalci, je povedal.
Projekta se bo treba lotiti resno
Renar verjame, da bo takrat, ko bo prišlo do izvedbe projekta, v Sloveniji vendarle dozorelo spoznanje, da se ga mora država lotiti resno in s pravočasnim angažmajem stroke, da bi slovenskim izvajalcem in dobaviteljem v vseh fazah izvajanja projekta zagotovili največji možni delež.
Projekt je treba po njegovem mnenju smotrno umestiti v celotni program izgradnje slovenske prometne infrastrukture v naslednjem desetletju, ki bo gradbenim podjetjem omogočil predvidljiv in stabilen obseg poslovanja, pravočasno pridobivanje potrebnih referenc in usposobljenosti za sodelovanje v kar največjem obsegu.
To je temeljna naloga države, ki jo mora izvajati dolgoročno in popolnoma neodvisno od menjav političnih strank na oblasti, je poudaril Renar in dodal, da bo morala država v gradbeništvu zagotoviti takšno poslovno okolje, ki bo primerljivo z urejenimi državami EU.
Ob tem je opozoril, da bodo v primeru slabe in nekoordinirane priprave projektov, kampanjskega javnega naročanja, naročanja po najnižji ceni brez izločanja neobičajnih nizkih ponudb in nenormalnih zahtev po bančnih garancijah izvajalcev največji slovenski infrastrukturni projekti služili le občasnim političnim evforijam za potrebe političnih strank, ki jim bodo sledile nacionalne streznitve z ugotovitvami, da tonemo vse globlje.
