»Neuradno« bodo današnji protesti – po naših informacijah jih organizatorji ne bodo prijavili – naperjeni tudi proti katastrofalnemu položaju mladih, zagotovo največjih poražencev (doslej neuspešnega) spopada države z anomalijami kapitalizma.
V študentski Iskri so prepričani, da se na Pikalovem ministrstvu zavestno sprenevedajo, ko zatrjujejo, da zakon ne bo zmanjšal dostopnosti do študija in da ne bo socialno segregiral. Nasprotno, zakonska uvedba šolnin, poudarjajo, bo »povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji meri«, šolnine pa se bodo zaračunavale tudi študentom, ki še niso izrabili možnosti za brezplačni študij, če ne bodo zmogli vpisnih kriterijev. »Če bi na ministrstvu resno verjeli v to, da zakon ne uvaja šolnin, kot zagotavljajo, potem bi pač napisali določbo, da se študentom ne sme zaračunavati šolnin,« poudarjajo. Ker tudi zadnja, ponedeljkova različica zakona po njihovem bistva zakona ne spreminja, vlado in koalicijske stranke pozivajo, naj se čim prej opredelijo do njihovih predlogov pa tudi do dela ministrstva za izobraževanje, ki da zakon izdeluje za tesno zaprtimi vrati in se arogantno požvižga na pripombe javnosti in zaposlenih.
Minister Pikalo: Naredili smo dober zakon
Minister Jernej Pikalo in državni sekretar Mirko Pečarič sta včeraj zatrjevala prav nasprotno: zakon omejuje anomalije v visokem šolstvu, s sindikati ga bodo še usklajevali, šolnin ne uvaja. Zadnja različica po njunem zakon celo bistveno izboljšuje. Zdaj je med drugim zapisano, da bo izhodišče za financiranje visokega šolstva leto 2011 in ne leto 2013, kot je bilo sprva določeno; razširili so področje socialnih ugodnosti za študente, dodali člen za tiste s posebnimi potrebami... »Tisti, ki menijo, da zakon ogroža dostopnost do študija, spregledujejo, da se po zakonu število brezplačnih mest ne bo smelo zmanjšati pod povprečje minulih treh let,« je poudaril Pečarič. Že mogoče, dodaja k temu Jaša Lategano iz Iskre, toda zakaj potem nočejo v zakon zapisati predloga, po katerem bi lahko na univerzi na 100 mest razpisali le 20 mest, in ne 40, kot to zdaj določa zakon. Za primerjavo napišimo, da je delež izrednega študija na UL komaj 10-odstoten.
Kdo ima torej prav, študentje, ki trdijo, da se z zakonom odpirajo vrata komercializaciji, ali minister Pikalo, ki tovrstne očitke ogorčeno zavrača? Izredni, in torej plačljivi študij navsezadnje obstaja že zdaj...
Za dr. Marka Marinčiča, predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije, ni dileme: zakon spodbuja komercializacijo in segregacijo. »Izredni študij je bil vpeljan kot model študija za zaposlene študente. Zato je bilo predavanj manj, potekala pa so popoldne in konec tedna. Kasneje se je izredni študij izrodil. Namesto da bi ga novi zakon odpravil, zdaj čisto samoplačništvo omogoča celo pri običajnem, rednem študiju, kar pomeni, da bodo v predavalnicah skupaj sedeli študentje, ki bodo študirali brezplačno, in tisti, ki bodo plačevali šolnino. Za tiste, ki bodo ob študiju delali, pa četudi bodo lahko en letnik legalno raztegnili na dva, bo nova ureditev nedvomno slabša. Udeleževali se bodo lahko le predavanj, ki bodo po naključju popoldan. Samoplačniki bodo zato zelo verjetno predvsem slabši študenti. Ker pa so ti pogosto manj uspešni zaradi slabšega socialnega položaja, je jasno, da bo zakon prizadel manj premožne sloje,« pojasnjuje Marinčič.
Univerzitetna kariera bo še manj privlačna
Zakon bo imel še vrsto slabih posledic. Univerzitetna kariera bo za najsposobnejše mlade ljudi še manj privlačna. »Intelektualno ambiciozni asistent, ki bo poučeval celo več ur kot gimnazijski učitelj in bo opravil doktorat, bo vseeno lahko obtičal v plačnem razredu vzgojitelja začetnika, saj izvolitev v naziv ne bo pomenila tudi obveznega napredovanja, če za to ne bo denarja. Natančno to se je zgodilo na mariborski univerzi. Rektor mariborske univerze UM se je na svojem blogu celo pohvalil, da mu je uspelo to rešitev uveljaviti v tem zakonu,« se zgraža Marinčič.
Do zakona je kritičen tudi nekdanji državni sekretar za visoko šolstvo v prvi vladi Janeza Janše in profesor za menedžment izobraževanja dr. Dušan Lesjak. Javna služba, kot jo opredeljuje novi zakon, tudi po njegovem mnenju povečuje krivičnost visokega šolstva, ki je bila z upadom izrednega študija že skoraj izkoreninjena. »S plačljivim študijem bodo zavodi zdaj poskušali nadomestiti nastalo praznino v proračunih visokošolskih zavodov.« Lesjak opozarja tudi na v javnosti spregledano odpravo binarnosti na prvi stopnji (delitve na univerzitetne in strokovne programe, ki bi po razvojni strategiji, požegnani v parlamentu, morala prerasti celo v institucionalno ločitev). »Veliko vprašanje je, ali je takšna delitev sprejemljiva za naravoslovje in tehniko.« Kar zadeva upravljanje univerz, zakon po mnenju dr. Lesjaka ohranja ključne slabosti: razdrobljenost na članice in obstoječo sestavo upravnih odborov. Z drugimi novostmi (na primer senat članice po novem nima nobene vloge pri imenovanju dekana, rektor in dekan nista več predsednika senata po funkciji itn.) zadeve ureja površno in le na mikroravni. Zelo radodaren pa je zakon, kar zadeva socialne pravice. »Če nekdo diplomira sredi oktobra, lahko status študenta ohrani še do konca septembra naslednjega leta. Tako imenovani delni študij, ki je dvakrat daljši od rednega, pa podvoji vse pripadajoče socialne pravice,« še ugotavlja Lesjak. Po mnenju rektorja UL Ivana Svetlika izboljšave v zakonu odtehtajo zadeve, s katerimi na »posameznih delih na univerzi« ne bodo zadovoljni, za predsednika ŠOS Žigo Schmidta pa je zakon, ki po njegovem še vedno ohranja brezplačnost rednega študija, korak v pravo smer.