»Odločeni smo, da na poti sprememb v zdravstvu vztrajamo, tudi z bojem proti korupciji in za ceno še kakšnega odhoda, če bo potrebno. Pokazalo se je, da je to res gromozanski problem v naši družbi. Imela sem sestanek z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) in policijo, da sem preverila, v kakšni fazi so postopki na področju zdravstva. Dobila sem zagotovila, da je to absolutna prioriteta dela NPU in policije.« S temi besedami je premierka Alenka Bratušek ob bliskovitem sestopu ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza napovedala vojno tistim, ki naj bi pritiskali na ministrico in jo prisilili k odstopu. A ti ljudje očitno nimajo imen in priimkov, saj jih niti Bratuškova niti Trop-Skazova nista navedli. »Z imeni je treba na dan. Dovolj je bilo govorjenja na pamet, skrivanja za nekimi imaginarnimi lobisti in pritiski!« poziva Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije.
Z glavo v pesku
Zakaj nihče v zdravstvu ne pove, kdo pritiska na njih, vprašamo zdravnika Erika Breclja, ki slovi po tem, da običajno nima dlake na jeziku. »Zakaj? Meni so grozili, da bom končal s kroglo v glavi. Saj vemo, kdo dobiva posle v zdravstvu. Poglejte samo časopisne strani s črno kroniko in videli boste, koliko ljudi, ki so imeli v letih 2007 in 2008 prste vmes pri investicijah, se zadnji dve leti pojavlja v črni kroniki. To vsi vemo, a ker smo pač narod hlapcev, tlačimo glavo v pesek in se delamo, da nič ne vemo.« Bi se lahko Alenki Trop Skaza kaj zgodilo, če bi povedala, kdo je v času, odkar je ministrica, pritiskal nanjo? »Mislim, da se ji lahko zgodi veliko hudega. Najmanj, kar je, bi lahko možu sekali vse posle s proračunskimi porabniki. Tako neumna pa najbrž ni, da bi to naredila,« odgovarja Brecelj in ocenjuje, da zdaj obstaja velika verjetnost, da bo na položaj zdravstvenega ministra prišel človek »iz kroga te mafije, teh lobijev«.
Tudi bivši predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki mu je premierka položaj ministra za zdravje ponujala v začetku leta, a je to izzvalo oster odziv v koaliciji, meni, da bi moral minister korenito poseči v nekatera razmerja in obstoječe privilegije v zdravstvu. »To pa je očitno zelo zahteven zalogaj,« pravi. Šoltes je tudi prepričan, da noben posameznik v zdravstvu ne more narediti čudežev, če ne bo imel izrecne podpore stroke in politike. Ocenjuje namreč, da smo v Sloveniji z javnim naročanjem v mnogočem legalizirali korupcijo.
»NPU v zdravstvu ne bo naredil čudeža«
O korupciji govori tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je bil do prihoda Trop-Skazove tri mesece začasni zdravstveni minister. »Dokler ne bo razčiščeno s korupcijo, noben zdravstveni minister ne bo mogel delati, ne glede na to, kdo bo na tem položaju,« je prepričan Erjavec, zato meni, da morajo NPU in kriminalisti preiskave, povezane s korupcijo v zdravstvu, čim prej spraviti do sodišč. »Pred novim letom je že dobro kazalo (takrat so kriminalisti zaradi suma sistemske korupcije opravili hišne preiskave pri več zdravnikih, osumljenih, da naj bi v zameno za pomoč pri sklenitvi posla od dobaviteljev prejeli nagrade, op. p.), a je bila tisto le kapljica v morje, če ne kar ocean,« je prepričan Erjavec.
Toda Erik Brecelj se z Erjavčevo oceno, češ da v zdravstvu ne bo mogoče delati, dokler NPU ne konča preiskav, ne strinja. »To je le prelaganje odgovornosti. Jaz bolniku v ambulanti ne morem reči: Operiral bi vas, vendar moram počakati, da NPU konča delo. NPU v zdravstvu ne bo naredil čudeža. Razkril bo nekaj zdravnikov, mogoče tudi koga iz teh lobijev, čudežev pa ne bo naredil. Sistem je treba spremeniti! Če bomo čakali na ugotovitve NPU, potem ministrstva za zdravje ne potrebujemo in ga kar ukinimo. Bo ministrstvo za zdravje zdravstvo urejalo z NPU? Na njegove ugotovitve ne moremo čakati, saj se bo zdravstvo prej potopilo,« je prepričan Brecelj.
KPK o treh kritičnih področjih
Toda čeprav se opozorila o razmahnjeni korupciji v zdravstvu kar vrstijo, komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nima podatkov, koliko prijav s tega področja je doslej prejela, koliko jih je obravnavala ali koliko jih je odstopila drugim organom pregona. V letnem poročilu 2011 je na primer KPK zapisala le, da je bilo v preteklih letih prijav veliko. Kljub temu pa je na njihovi podlagi opravila analizo in kot posebej problematična izpostavila tri področja.
Eno je bilo financiranje izobraževanj zdravnikov, s katerim so proizvajalci medicinske opreme in zdravil iskali dopustne in nedopustne poti za povečanje svojega tržnega deleža. Odpravljanja tega problema so se v zdravstvu lotili. Zato pa še vedno ni rešen problem prehajanja zdravnikov od dopoldanskega dela v javnih zdravstvenih zavodih do popoldanskega dela med oziroma pri zasebnikih. Nedavno je prav KPK v primeru bolnišnice Valdoltra ugotovila, da takšno mešanje javnega in zasebnega zdravstva ter zdravniško pošiljanje pacientov v svoje zasebne samoplačniške ordinacije še naprej omogoča preskakovanje čakalnih vrst, nadzor nad tem pa se bodisi ne vrši bodisi ni učinkovit. Na ukrepe še vedno čaka tudi tretje področje, ki ga je izpostavila KPK, to pa je problematika podeljevanja koncesij zasebnikom.
Korupcija kot izgovor
Vsem korupcijskim tveganjem v zdravstvu navkljub pa tudi nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič, ki je včeraj kategorično zavrnil idejo, da bi zdaj spet stopil na čelo zdravstva, opozarja, da je lahko korupcija tudi prikladen izgovor za prepotrebno reševanje drugih težav v zdravstvu. Kot pravi, korupcija v zdravstvu vsekakor obstaja, toda obstaja tudi v šolstvu, kmetijstvu in drugih resorjih. »Gre za sistemski problem, ki ga je treba reševati s sistemskimi ukrepi, kot je določitev standardov in poti, da bo tega čim manj. Preganja pa ta pojav policija in druge za to določene institucije, ne minister za zdravje.«
Vsakič, ko se v zdravstvu pripravljajo določene spremembe, se namreč najde neka prioriteta, ki postane edini problem, ocenjuje Marušič. V preteklosti je bila to produktivnost, potem transparentnost in tudi učinkovitost v zdravstvu. »To pot so se vsi usmerili v korupcijo, medtem pa so se čakalne dobe bistveno podaljšale, upravljanje zdravstvenih zavodov je z Zujfom praktično onemogočeno, samo izvajanje storitev pa rigidno.« Prepotrebnih ukrepov je veliko, zato Marušič meni, da bo novi minister ne glede na svoj priimek zgolj figura, če ne bo imel popolnega soglasja vseh vladnih strank za reformo zdravstvenega sistema in zdravstvenega zavarovanja ter popravke sistema javnih naročil. »Pred sabo imamo politično vprašanje, ki zahteva podporo celotne koalicije.«
Največji problem so koalicijska trenja
Da razkol med koalicijskimi strankami glede prihodnosti zdravstva onemogoča delo vsakokratnemu ministru za zdravje, meni tudi Možina. Hkrati je skupaj z drugimi predstavniki zdravniških organizacij odstop Alenke Trop Skaza včeraj ocenil kot nerazumno in neodgovorno dejanje, največji del odgovornosti za to pa pripisal premierki Alenki Bratušek bodisi zaradi nepretehtane izbire ministrice bodisi zaradi pomanjkljive zaščite ministrice pred grožnjami in pritiski, zaradi katerih je ta po lastnih besedah odstopila.
Kljub temu iz strateškega sveta za zdravstvo, ki ga je premierka ustanovila pred dobrim mesecem dni, za zdaj ne namerava izstopiti. »Naša kritika je relativno blaga, saj drugače, kot da predsednica prevzame določeno mero odgovornosti, ne more biti.« Kot pojasnjuje, premierka tudi vidi, da so predlogi, ki jih je strateški svet pripravil za izhod zdravstva iz krize, prava pot. »Njena naloga je zdaj o tem prepričati še koalicijske partnerje,« pravi Možina in dodaja, da bo iz sveta izstopil, če ta ne bo delal oziroma dosegel določenih učinkov.
Medtem ko je Možina s sodelovanjem z Bratuškovo očitno zadovoljen, pa predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Darinka Klemenc opozarja, da se deležniki in odločevalci zanje ne zmenijo, čeprav ves čas ponujajo predloge in rešitve za zdravstveni sistem. »Očitno je, da skušajo zdravstveno reformo peljati le določene skupine, ki poklicne skupine zdravstvene in babiške nege ne upoštevajo kot enakovrednega partnerja. Ne samo, da nas ne upoštevajo, tudi odziva ni nobenega, tudi iz kabineta Bratuškove ne. Odstopljena ministrica je bila edina, ki je vsaj odgovorila, da bo naše predloge preučila. Toda zdravstveni sistem brez medicinskih sester in babic ne bo deloval in tudi varčevalni pritiski, ki so v praksi vse hujši, ne obetajo nič dobrega ne za bolnike ne za zaposlene.«
