Živa veriga, po kateri utečeno iz rok v roke na velike kupe potujejo pisane darilne škatle, je verjetno prizor, ki bi ga pričakovali v neki namišljeni Božičkovi delavnici, ne pa sredi Ljubljane. Toda v veliki hali nekdanje trgovine Giga Sport je že od petka natanko tako. Iz vseh koncev Slovenije na kup romajo darila za otroke iz socialno ogroženih družin, ki so se letos znašli na seznamu akcije Božiček za en dan in katerim so se dobri ljudje po vsej državi odločili polepšati praznični čas ob koncu leta.
Dobrodelna akcija, ki jo vodi le nekaj posameznikov, je že lani zajela vso državo in z 225 otrok, kolikor so jih slovenski božički obdarovali prvo leto, je število obdarovancev v zelo kratkem času naraslo za več kot šestnajstkrat. »Lani se je prijavilo veliko več božičkov, kot je bilo otrok na seznamu, potem ko smo brez težav dostavili 3721 daril, pa smo videli, da zmoremo še malo več in letos smo se ustavili pri 7345 darilih, čeprav je registriranih že okoli 14.000 božičkov,« je pojasnila pobudnica akcije Savina Goličnik, ki zdaj že skoraj tradicionalno vsak november in december živi le za Božička za en dan. »Kdaj bomo pa spali? Ah, drugo leto!« se pošali Goličnikova, ki je sicer sama brezposelna, toda nikoli v brezdelju. Že vrsto let je aktivna prostovoljka in iz te njene strasti se je po vzoru projekta iz Južnoafriške republike rodila akcija, ki bo v naslednjih tednih dosegla vrhunec.
Tudi kot pomoč po poplavah
Že prvo leto se je Goličnikova povezala tudi z nekaj manjšimi humanitarnimi organizacijami iz tujine na podlagi svojih ali izkušenj drugih prostovoljcev in s tem še nadaljuje. Letos so tako na seznam prvič uvrstili otroke iz Bolgarije prek študentke na izmenjavi, veliko pa bo obdarjenih tudi otrok z območij Bosne in Hercegovine in Srbije, ki so jih prizadele uničujoče poplave. Tam je Savina navezala stike z nekaj humanitarci, ko je tri mesece v mednarodni ekipi izvajala analizo pitne vode in vodila usposabljanja lokalnih prostovoljcev.
V Sloveniji je obenem otroke na seznam uvrstilo več kot 80 ustanov, število pa se je najbolj povečalo na račun tega, da so jim dovolili vpisati več otrok kot lani, je pojasnila desna roka vodje Gabi Humerca, ki je imela pred dvema letoma skladišče daril kar v svoji garaži. Vedno več družin v stiski pa se samih obrne nanje ali pa jih na njih kdo opozori, kar mladi dobrotnici tudi zelo veseli, saj se zavedata, da se mnogi zaradi občutkov krivde in sramu ne izpostavljajo. »Ena mojih najboljših izkušenj lani je bila, ko sem peljala darila k družini, ki za to ni vedela, in so bili otroci povsem presenečeni, ko so videli svoja imena na škatlah. Punca je dobila nekaj knjig in ta škatla je bila res zanjo, saj mi je povedala, da res rada bere,« je Humerčeva razkrila, kako lepo je biti v vlogi Božičkovega pomočnika, ob tem pa je vodja akcije dodala, da bodo skušali naslednje leto sezname dopolniti tudi s konfekcijskimi številkami in hobiji otrok, da se bo ponovilo še več takšnih zgodb.
Pomembna je angažiranost
Ni pomembno, koliko daš, ampak koliko ljubezni vložiš v to, je nekoč poudarila Mati Tereza, in to je tudi temelj akcije Božiček za en dan. »Ne gre samo za to, da nakažeš denar ali doma zbereš iz vseh kotov, česar ne potrebuješ več, ampak za to, da otroku podariš tudi del sebe – s sporočilom, izbiro vsebine, okraševanjem škatle,« je strnila Goličnikova, ki je akcijo zastavila tako, da morajo škatle za male nadebudneže vsebovati nekaj za crkljanje oziroma igranje, nekaj za osebno higieno, nekaj za šolo, kos oblačila in nekaj sladkega. Seveda pa mora biti vsebina letom primerna.
»Ko sva šla s punco kupovat darila za izbrana otroka, sva kar ustavila družine z majhnimi otroki in jih povprašala, kaj si otroci želijo pri teh letih, saj sva si res želela zadeti,« je povedal študent Matej, ki se je ta konec tedna tudi priključil prostovoljcem, ki cele dneve sortirajo škatle in pregledujejo njihovo vsebino. »Pregled je res zamuden, ampak radi bi uravnotežili, da bodo vsi otroci približno enako obdarovani, prav tako bi se radi prepričali, da je vsebina res primerna, saj smo prvo leto našli tudi napol porabljene barvice in avtomobilček brez koles,« je pojasnila Humerčeva in zaključila, da so sicer mnoge škatle prave mojstrovine. »Poglejte, kako je bogata ta škatla! To je neverjetno, kako so se eni potrudili,« je bila presenečena Marjana, ki je skupaj s svojimi otroki tudi sestavila dve škatli. »Zelo so sodelovali, celo sladkarije, ki so jih dobili za Miklavža, so prispevali. Zdi se mi pomembno, da se zavedajo, da ne dobijo vsi takšnih daril kot oni,« je še zaključila mamica, ki je sama pet let živela v sirotišnici in ve, kako neverjetno je dobiti polno škatlo daril od nekoga, ki jo zmore napolniti.
