V državni upravi je bilo po zadnjih podatkih (konec leta 2013) zaposlenih 25.719 uradnikov, kar je okoli 1500 manj kot ob začetku krize leta 2008. Po drugi strani pa se je v tem času povečalo število najbolje plačanih uradnikov – sekretarjev, višjih sekretarjev in podsekretarjev, ki jih je bilo 3337 ali okoli 170 več kot pred šestimi leti. Sekretarjev je med vsemi zaposlenimi v državni upravi že 13 odstotkov, leta 2008 jih je bilo nekaj več kot 11 odstotkov. Za plače sekretarjev so slovenski davkoplačevalci lani namenili dobrih 77 milijonov evrov ali več kot petino celotne plačne mase v ožji državni upravi.
Kako prihraniti nekaj milijonov evrov
Začetni plačni razred sekretarjev je 44., kar pomeni 2331 evrov bruto osnovne plače, po napredovanjih pa lahko »priplezajo« do 51. plačnega razreda (3042 evrov bruto). Podsekretarji so uvrščeni od 41. do največ 46., višji sekretarji pa od 47. do 52. plačnega razreda (3159 evrov).
Najnižje uradniško mesto je svetovalec, ki je uvrščen v 28. plačni razred (1259 evrov bruto) in lahko napreduje do največ 38. plačnega razreda (1853 evrov). Višji svetovalec začne v 33. (1528 evrov), kariero pa lahko konča v 42. plačnem razredu, ki prinaša 2160 evrov osnovne bruto plače.
Čeprav morajo imeti univerzitetno ali najmanj visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem tako sekretarji in podsekretarji kot višji svetovalci, je plača prvih bistveno višja – že na začetku za kar 800 evrov ali za več kot polovico osnovne plače višjega svetovalca. Ob tem pa je zanimivo, da se obseg nalog obeh vrst uradnikov ne razlikuje kaj prida oziroma vsaj ni razloga, da naloge sekretarjev ne bi zmogli opravljati višji svetovalci. Bi pa z uvrstitvijo sekretarjev na raven slednjih po naših grobih ocenah prihranili vsaj tri milijone evrov.
Pet državnih sekretarjev več kot lani
V vladi Mira Cerarja sedi ob 14 ministrih tudi 28 državnih sekretarjev, od tega pet v kabinetu predsednika vlade (ministri imajo lahko največ dva), in 51 generalnih direktorjev direktoratov. To je sicer, kot smo že poročali, povsem v nasprotju s težnjami leta 2001 začrtane reforme javne uprave, ki se je je lotila Drnovškova vlada. Tedaj je v državni zbor poslala novelo zakona o državni upravi, ki je med drugim določala, da sme vsako ministrstvo imeti največ enega, lahko pa tudi nobenega državnega sekretarja.
Nova ureditev je začela veljati z Janševo vlado leta 2004, možnosti, da ne bi imel svojega sekretarja, pa ni tedaj izkoristil nihče. Leta 2008, ko je vodenje vlade prevzel Borut Pahor, je imelo njegovih 18 ministrov že 20 državnih sekretarjev. Po sprejetju novele zakona o vladi januarja 2012, ki je določila, da ima lahko posamezno ministrstvo največ dva državna sekretarja, se je v drugi Janševi vladi temu odreklo zgolj pet ministrov in ministrica, medtem ko jih je premier zaposlil kar šest. Alenka Bratušek je predhodnika še presegla, saj je imela nekaj časa celo osem državnih sekretarjev, vsa ministrstva skupno pa 23.
Za plače državnih sekretarjev bomo sicer letos porabili okoli 1,3 milijona evrov, za direktorje direktoratov pa 2,4 milijona evrov. To znaša skupno 3,7 milijona evrov ali dober odstotek celotnega zneska za plače v ožji državni upravi in 0,1 odstotka skupne mase plač v javnem sektorju. Najvišja plača državnega sekretarja (ti so uvrščeni od 59. do 61. plačnega razreda) z vsemi dodatki je bila izplačana na ministrstvu za finance in sicer 4800 evrov bruto, najvišjo plačo generalnemu direktorju direktorata (uvrščeni so v 56. in 57. plačni razred) z vsemi dodatki, nekaj več kot 5000 evrov, so izplačali na ministrstvu za notranje zadeve.
