Medtem ko nekateri prejemajo astronomske položnice in za ogrevanje 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja plačajo tudi po 500 evrov, upravniki večstanovanjskih stavb poročajo, da številni drugi etažni lastniki vgrajujejo toplotne črpalke, vključujejo električne radiatorje, se grejejo na čajne svečke… A čeprav z zapiranjem radiatorjev povečujejo stroške ostalih stanovalcev, ki ostajajo pri skupnem načinu ogrevanja, jih energetska inšpekcija ne more kaznovati. V Sloveniji je obvezna le vgradnja merilnikov oziroma delilnikov stroškov ogrevanja in samo če etažni lastnik teh nima, mu inšpekcija lahko predpiše kazen v višini 200 evrov. Zapiranje radiatorjev ni kaznivo, ničelna poraba pa stanovalcem ne prinaša niti kakšnih drugih posledic. Tudi proti etažnim lastnikom ali celotnemu bloku, ki ne dovoli obračunavanja stroškov ogrevanja po odčitkih z delilnikov na radiatorjih, energetska inšpekcija po lastnih pojasnilih ne more ukrepati. A če posamezni etažni lastnik ne dovoli uporabe odčitkov, mu izvajalec strošek ogrevanja obračuna po kvadraturi in ga pomnoži s kazenskim faktorjem 1,6. To pa je za nekatere očitno še vedno ceneje od obračuna po delilnikih. Če se za prepoved uporabe odčitkov odloči ves blok, pa tako kazenskega faktorja ni več od česa obračunati in se stroški delijo le po kvadraturi.

Toda Dejan Nadoh iz podjetja Metalka Stanovanjske storitve pravi, da v nobeni od večstanovanjskih stavb v njihovi oskrbi stroškov ogrevanja ne obračunavajo po kvadraturi namesto po delilnikih. Direktor podjetja Staninvest Vlado Pulko medtem pojasnjuje, da se nobena stavba v njihovem upravljanju doslej ni odločila za ponovno uvedbo starega sistema obračunavanja stroškov ogrevanja po kvadraturi, in dodaja, da bi bilo to glede na trenutno zakonodajo kaznivo.

V večstanovanjskih stavbah, ki jih upravlja SPL, se želje po ponovni uvedbi delitve stroškov ogrevanja po kvadraturi po besedah njihovega predstavnika Gregorja Sajeta sicer pojavljajo, a jih tudi njihovo podjetje ne uresničuje. Jih pa etažni lastniki lahko prelisičijo, če vsi skupaj prepovejo uporabo odčitkov z delilnikov, saj izvajalcu potem ne preostane drugega kot obračun stroškov po kvadraturi (in brez kazenskega faktorja).

Bolj papeški od papeža

Tako energetska inšpekcija kot izvajalci obračunov so »nemočni« tudi v blokih, kjer etažni lastniki sporazuma o delitvi stroškov ogrevanja sploh še niso sprejeli. Stroški ogrevanja se morajo v teh primerih enostavno deliti po starem – po kvadraturi.

Medtem ko so nekateri etažni lastniki oziroma bloki stvari že vzeli v svoje roke, pa stroka poudarja, da je treba problematiko urediti na sistemski ravni, in opozarja, da je šla Slovenija z brezpogojno zahtevo po vgradnji merilnikov oziroma delilnikov stroškov ogrevanja v vse večstanovanjske stavbe z najmanj štirimi stanovanji čez vse meje razuma. In tudi evropske direktive o energetski učinkovitosti, na podlagi katere je obvezno vgradnjo sploh predpisala. Inženirska zbornica Slovenije je recimo zapisala, da je po direktivi nujno, da se poraba energije po vgradnji merilnikov oziroma delilnikov zmanjša za 30 odstotkov. »Vgraditev merilnikov oziroma delilnikov brez učinka pa je zgolj sama sebi namen in predstavlja le možnost zaslužka prodajalcem te opreme,« so dodali.

Evropske direktive po pravilu predpisujejo cilje, ki jih morajo države članice doseči, izbiro načina, kako bodo zastavljeno nalogo opravile, pa prepuščajo vsaki državi posebej. Ob tem dopuščajo tudi možnost uveljavitve nacionalnih posebnosti, če jih država zna utemeljiti. Tako je po besedah Gordane Lalić iz vladne službe za zakonodajo Slovenija na primer na področju zdravstva dosegla, da za krvodajalce dan, ko darujejo kri, pri nas še naprej ostaja dela prost. Bruselj je sprva zastrigel z ušesi, češ da to ni v skladu z enim temeljnih evropskih načel krvodajalstva – da je brezplačno – a ga je naša država uspela prepričati, da darovalec krvi s tem ne zasluži. Še več. Če bi se po tem, ko je daroval skoraj pol litra krvi, vrnil na delo, bi lahko ogrozil tako sebe kot delovni proces, je opozorila Slovenija in uspela svojo posebnost obdržati.

Toda primer je svetla izjema. Kajti slovenska ministrstva po besedah Lalićeve ob pripravljanju predpisov pogosto pozabljajo, da se jim direktiv pri prenašanju ni treba držati kot pijanec plota. Pri uvajanju obveznih delilnikov na radiatorjih in drugih merilnikov porabe energije v etažnih stanovanjih je bilo pristojno ministrstvo (takrat gospodarsko, zdaj je področje prevzelo infrastrukturno) celo še bolj papeško od papeža in je v celoti prezrlo pogoj iz direktive, da mora biti ukrep tudi stroškovno učinkovit. Za delilnike na radiatorjih direktiva celo izrecno izpostavlja, da je njihova uvedba smiselna le, če so na radiatorjih tudi termostatski ventili, saj imajo le tako stanovalci možnost uravnavanja lastne individualne porabe.

EU ni ovira

V slovenski zakonodaji nobenega od teh pogojev ni, pristojnemu ministrstvu za infrastrukturo pa nihče, niti EU ne preprečuje, da bi jih – pa četudi naknadno – uvedlo. Kajti energetski strokovnjaki že ves čas poudarjajo, da vgradnja delilnikov brez hidravlično uravnoteženega ogrevalnega sistema in termostatskih ventilov nima smisla. Le tako lahko prihranki energije dosegajo 30 odstotkov, medtem ko samo delilniki tudi po izkušnjah upravnikov večstanovanjskih stavb več kot 12-odstotnega znižanja porabe energije ne prinašajo. Tudi če bi se Slovenija želela obveznim delilnikom na radiatorjih v celoti odpovedati, evropskih ovir za to načeloma ni, bi pa morala država znati evropski komisiji to zelo dobro utemeljiti.

Marjeta Kralj

Družba Stroški ogrevanja