Ob nizki pokojnini, ki znaša v povprečju okoli 565 evrov, številni slovenski upokojenci iščejo možnosti za dodatni zaslužek. Lani je vsak šesti ob pokojnini prejemal še druge dohodke, kažejo podatki davčne oziroma po novem finančne uprave (FURS), v katere pa so lahko zajeti tudi tisti, ki so se med letom upokojili in tako plačo zamenjali za pokojnino. Od približno 600.000 upokojencev jih je skoraj 100.000 prejemalo še druge dohodke.
Največ jih je dodatni denar služilo prek drugih pogodbenih razmerij, torej z avtorskim, honorarnim, občasnim in začasnim delom (glej tabelo). Slednjega je država julija lani uvedla prav zato, da bi upokojencem med drugim omogočila dodatni zaslužek. 1848 upokojencev je to možnost po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letos že izkoristilo. Ker pa občasno in začasno delo v nasprotju z avtorskim in honorarnim delom lahko vsebuje elemente delovnega razmerja, zanj veljajo stroge omejitve. Upokojenec, ki želi obdržati svojo pokojnino nedotaknjeno, lahko v enem mesecu opravi skupno največ 60 ur začasnega in občasnega dela, četudi pri različnih delodajalcih, v koledarskem letu pa ne sme iz tega naslova zaslužiti več kot 6300 evrov. Urna postavka znaša najmanj 4,2 evra.
Te omejitve ne veljajo za tujino. Kot pojasnjujejo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), so možnosti slovenskih upokojencev za delo v tujini odvisne od zakonske ureditve v posamezni državi. V Nemčiji lahko na primer upokojenci delajo prek malega dela, kjer pa so mesečni zaslužki omejeni na največ 450 evrov. Podrobnejše informacije o pogojih dela v posamezni državi je mogoče med drugim dobiti pri svetovalcih mreže EURES na območnih službah zavoda za zaposlovanje. Tam pravijo, da se upokojenci za zdaj le redko obračajo nanje. Predvsem jim svetujejo, naj pred odhodom v tujino preverijo, kako bo dodatni zaslužek vplival na izplačilo pokojnine in njihove davčne obveznosti.
Če gre za sezonsko oziroma drugo delo, za katero v tuji državi ni potrebno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potem zaslužki ne glede na njihovo višino ne bodo vplivali na slovensko pokojnino, pojasnjujejo na ZPIZ. Mora pa upokojenec te prihodke prijaviti FURS, ki mu bo od njih odmeril dohodnino (število takih upokojencev na FURS ne vodijo posebej, zajeti so v podatkih o dodatnih dohodkih iz drugih pogodbenih razmerij). Če pa se mora upokojenec pri delu v tujini obvezno zavarovati, torej recimo stopi v delovno razmerje oziroma opravlja dejavnost, mu ZPIZ takoj, ko iz tujine dobi obvestilo o tem, preneha izplačevati slovensko pokojnino. Podatkov, koliko upokojencev je zaposlenih v tujini, na zavodu nimajo.
Raje ostajajo upokojeni
Zamenjava pokojnine za plačo slovenskih upokojencev praviloma ne zanima. Letos se je upokojenskemu statusu delno ali v celoti odpovedalo sto oseb in ponovno poiskalo zaposlitev na trgu dela. Skoraj 500 oseb pa je v lanskem letu prejemalo delno pokojnino, delno pa plačo, navaja ZPIZ. Toda na zavodu pravijo, da se število takšnih upokojencev iz leta v leto počasi, a vztrajno povečuje. Podatka o tem, koliko ljudi izpolnjuje pogoje za upokojitev, a še naprej dela, nimajo, saj, kot pojasnjujejo, to ni odvisno le od zakonsko predpisane starosti in pokojninske dobe posameznika, temveč tudi od skrbi za otroke, služenja vojaškega roka, zaposlitve v tujini, dela pred polnoletnostjo... Te podatke zavodu predloži zavarovanec šele, ko se želi upokojiti.
Postopek za ponovno pridobitev pokojnine se ne razlikuje bistveno od prvega postopka za priznanje pravice do starostne pokojnine, pojasnjujejo na ZPIZ. Obrazec je isti (Zahteva za priznanje starostne pokojnine), posamezniku pa k njemu ni treba več priložiti zahtevanih prilog. Pomembno je, pravijo, da je v zahtevi jasno naveden datum prenehanja zaposlitve in s tem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je moral posameznik plačevati v času dela.
