Na zunanjem ministrstvu (MZZ) bo v naslednjih dneh in tednih nedvomno spet vroče. Iztekel se je namreč rok za prijave na kar sedemnajst veleposlaniških mest in za tri vodje generalnih konzulatov. Ugibanja in namigovanja, koga bo želel zunanji minister nagraditi, pa tudi koga se bo želel s službo v tujini znebiti, so že v polnem teku.
Sodeč po razpisu se predvsem mudi z izbiro novih veleposlanikov v Atenah, Beogradu, Canberri in Pragi, saj naj bi v teh mestih novi vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev začeli delati že spomladi. Po poletnih počitnicah naj bi se spraznila še mesta veleposlanikov v Ankari, Brasilii, Buenos Airesu, Bukarešti, Pekingu, Podgorici, Rimu, Tel Avivu, Tirani, Tokiu in Zagrebu. Prav tako naj bi jeseni prihodnje leto nastopila delo nova slovenska stalna predstavnika pri zvezi Nato v Bruslju in pri OZN, Ovse in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju ter trije generalni konzuli (v Celovcu, Clevelandu in Monoštru). Tedaj se bo sicer štiriletno vodenje DKP izteklo še veleposlanici v Parizu Veroniki Stabej in stalnemu predstavniku pri EU v Bruslju Radu Genoriu, a jima je minister Erjavec mandat podaljšal še za dve leti.
Erjavec v svoj kabinet sprejel Franca Buta
Konec novembra se je po osmih letih veleposlaniškega dela – najprej v Pragi, nato v Beogradu – v domovino vrnil nekdanji prvak SLS Franc But. But ni karierni diplomat, zato ga delo v Mladiki ni čakalo, a ga je Erjavec vendarle sprejel v svoj kabinet. Vsak minister ima namreč po veljavni zakonodaji možnost, da za čas trajanja mandata zaposli pet uslužbencev. Kot so nam pojasnili na zunanjem ministrstvu, je bila v sedanjem mandatu na MZZ na ta način zaposlena samo ena uslužbenka, od začetka decembra pa v omenjeno ministrovo kvoto sodi še But, ki je odgovoren »za strokovno pomoč ministru na področju gospodarske diplomacije«. Nekatere naše sogovornike na zunanjem ministrstvu je ta Erjavčeva odločitev presenetila. Ne zato, ker bi imeli o dosedanjem Butovem delu v diplomaciji slabo mnenje, temveč predvsem zato, ker ga ne vidijo blizu nobene od sedanjih koalicijskih strank. A na MZZ poudarjajo, da je But kot veleposlanik pridobil dragocene izkušnje iz gospodarske diplomacije, hkrati »pozna potrebe slovenskega gospodarstva, zato je minister Erjavec ocenil, da lahko s takšno kadrovsko potezo dodatno okrepi to področje, ki je tudi prioriteta slovenske diplomacije«.
Za Rim je znanje italijanščine (še) potrebno
Iz tokratnega spletnega razpisa za vodje diplomatskih predstavništev tudi vidimo, da znanje italijanščine vsaj za zdaj ostaja pogoj za zasedbo veleposlaniškega mesta v Rimu. V nasprotju z nedavno odločitvijo MZZ, ki je pri tretjem razpisu za veleposlanika v Vatikanu spremenilo pogoje in znanje italijanščine nadomestilo z »znanjem drugega tujega jezika«. Na veleposlaniško mesto pri Svetem sedežu je minister Erjavec nato izbral nekdanjega generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Tomaža Kunstlja, ki italijanskega jezika ne obvlada, s to izbiro oziroma spreminjanjem razpisnih pogojev pa je razburil člane sindikata slovenskih diplomatov. »Tomaž Kunstelj je kot generalni sekretar spremenil sistemizacijo in posledično razpisne pogoje ter jih prilagodil samemu sebi,« so poudarjali.
Predsednik vlade Miro Cerar je zato od zunanjega ministra zahteval pojasnilo o postopku imenovanja na veleposlaniško mesto v Vatikanu, a se je očitno z Erjavčevim zagotovilom, da je vse potekalo zakonito, zadovoljil. Postopek Kunstljevega imenovanja se namreč nadaljuje, saj se bo po naših informacijah v sredo predstavil parlamentarnemu zunanjepolitičnemu odboru.